demi in ashton Svet24.si

Demi Moore o Ashtonu Kutcherju: "Prevaral me je in...

dennis rodman Svet24.si

Madonna mu je ponudila denar, da bi ji naredil ...

dreamstime_m_85985117 Svet24.si

To so rastline, ki v naš dom privabljajo ...

zajtrk, ukc Svet24.si

Bolnica s celiakijo opozorila na neprimeren ...

cb9662cf647e0f6db389c31dbdb12dc7 Odkrito.si

»Ni pomembno, koliko časa živite, bolj pomembno...

HELENA BLAGNE napoved singla Kar bopa bo (final edit) Njena.si

Helena Blagne pokazala, kako bo zapravila denar

ksenija Njena.si

Kmetijo je zapustila Ksenija

Slovenija

Negotov prehod v novo leto

Deli na:

Gospodarski agregati se ob koncu leta 2009 gibljejo v povsem različne smeri, to pa povečuje negotovost, ugotavlja Ekonomski inštitut ljubljanske pravne fakultete v zadnji letošnji številki publikacije Gospodarska gibanja.

Gospodarski agregati se ob koncu leta 2009 gibljejo v povsem različne smeri, to pa povečuje negotovost, ugotavlja Ekonomski inštitut ljubljanske pravne fakultete v zadnji letošnji številki publikacije Gospodarska gibanja.

Domače povpraševanje se je septembra povečalo za 4,4 odstotka, a ni doseglo sezonskega. Povečalo se je pri prebivalstvu in investicijah, zmanjšalo pa pri državi. Izboljševanje domačega končnega trošenja sicer zadnja dva meseca opazno pojema, ob čemer so možnosti za krepitev povpraševanja najslabše v gradbeništvu.

Izvozno povpraševanje je septembra močno poraslo, a je bilo še vedno na petino nižji ravni kot lani. Izvozna naročila še naprej naraščajo, še bolj pa se krepi pričakovano izvozno povpraševanje, in sicer v menjalnih sektorjih opazno hitreje kot v storitvenih.

Zmanjševanje primanjkljaja v blagovni menjavi se je oktobra nadaljevalo, medletna dinamika pa je bila tako po velikosti menjave kot po zmanjšanju primanjkljaja ugodnejša od povprečja desetih mesecev.

Gospodarska klima se je v zadnjem mesecu popravila, a je bila njena rast zelo pičla. Kazalnik gospodarske klime je bil tako v novembru še vedno za 22 odstotnih točk nižji od dolgoletnega povprečja. Zaupanje v industriji je višje, v neindustrijskih dejavnostih pa v glavnem nižje.

Po oktobrski ustalitvi v storitvenih dejavnostih se je zaupanje novembra spet znižalo, še posebej v trgovini na drobno, ki jo tarejo premajhno povpraševanje, velika konkurenca in visoki stroški dela.

Industrijska proizvodnja se je v oktobru ponovno znižala, zaloge pri proizvajalcih so bile manjše kot v mesecu prej in precej manjše kot oktobra 2008. Med neindustrijskimi dejavnostmi je bila oktobra aktivnost nekoliko višja le v gradbeništvu in pomorskem prevozu blaga. Število turističnih prenočitev se je tudi v jesenskih mesecih rahlo manjšalo.

Kriza na avtomobilskem trgu se je spet zaostrila, oktobra je bilo registriranih skoraj za petino manj novih cestnih vozil kot lani.

Število delovno aktivnih se je septembra sicer povečalo, a jih je bilo kar 3,6 odstotka manj kot leto prej. Novembra je bilo registriranih več kot 95.000 iskalcev zaposlitve, kar je 50 odstotkov več kot leto prej, novih delovnih mest pa je bilo za četrtino manj. Močno se je zvišala tudi anketna stopnja brezposelnosti.

Novembrsko opazno povečanje cen za 0,9 odstotka ni bilo le sezonsko. Osredotočeno je bilo na blago, cene storitev so se celo znižale. Indeks so navzgor pognale predvsem nadzorovane cene. Tudi povečanje harmoniziranega indeksa cen, ki omogoča primerjavo z rastjo cen v območju evra, je bilo precejšnje. Slovenija je tako imela med gospodarstvi območja evra drugo najvišjo medletno stopnjo inflacije.

Cenovna pričakovanja pri blagu so se že prej dvignila nad, pri storitvah pa ostajajo precej pod dolgoletnim povprečjem. Cene pri proizvajalcih so ostale nespremenjene, medtem ko se je rast pričakovanih cen novembra zaustavila. Cene surovin na svetovnih trgih se vztrajno vzpenjajo.

Stroški dela v Sloveniji se umirjajo, v tretjem četrtletju celo pod rast v območju evra. Septembra so se povprečne bruto plače povečale za 1,2 odstotka, oktobra pa za 1,7 odstotka na letni ravni. Takšna nizka povečanja plač so delno posledica zniževanja števila delovnih ur.

Javnofinančni prihodki so se novembra zmanjšali za tri odstotke, poslabšanje je bilo opaziti predvsem pri posrednih davkih. Od pomembnih neposrednih davčnih oblik so se novembra nekoliko bolj povečali le prihodki od dohodnine, medtem ko so vse ostale ostale nespremenjene oz. so se celo zmanjšale.

Likvidnostna suša se nadaljuje. Skupni krediti so oktobra ostali praktično nespremenjeni, pri čemer so se krediti podjetjem zmanjšali, prebivalstvu pa povečali. Povečevanje težav z likvidnostjo še bolj kot piškava dinamika kreditov ponazarja dinamika depozitov, saj so se oktobra zmanjšali tako pri prebivalstvu kot podjetjih.

Potrošniški krediti ostajajo v Sloveniji cenejši kot v območju evra, ostali krediti pa dražji, medtem ko za depozite, še posebej dolgoročnejše, banke v Sloveniji ponujajo več kot banke v območju evra.

Kljub temu da je v drugi polovici leta začela gospodarska menjava s tujino oživljati, pa saldo tekočega računa plačilne bilance tudi po desetih mesecih ostaja pozitiven. Neto obveznosti so se oktobra povečale, v desetih mesecih skupaj pa zmanjšale.

loading...
Loading...