DZ se je s predlogom proračuna za prihodnji dve leti seznanil že oktobra, zatem pa ga je vlada dopolnila na osnovi razprav na sejah zainteresiranih delovnih teles, pri čemer je malenkost zvišala načrtovane prihodke, ni pa spreminjala primanjkljaja. K vsakemu od proračunov so poslanci opozicije vložili po približno deset dopolnil, od katerih pa nobeno ni bilo deležno zadostne podpore.
Proračunski primanjkljaj naj bi se prihodnje leto znižal na 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2014 pa še dodatno na 2,5 odstotka BDP. Večjega primanjkljaja si ne moremo privoščiti, je dejal Šušterič in dodal: "Ne zato, ker jaz to rečem, ampak ker nam nihče ne bo posodil denarja."
Varčevanje je zato po njegovih besedah nujno, čemur pa v opoziciji ostro nasprotujejo. "Ni več kje varčevati in zategovati pasu, treba je nekaj narediti tudi na prihodkovni strani," je opozorila Renata Brunskole (PS) ter med drugim predlagala zagon večjih investicij in bolj aktivno črpanje evropskih sredstev.
Majda Potrata (SD) je opozorila, da utegne varčevanje spraviti Slovenijo v razvojni zaostanek in utegnilo bo trajati desetletje, da ga bomo nadoknadili.
Matevž Frangež (SD) pa je vladi očital, da je s pretirano vnemo pri zniževanju primanjkljaja zadušila gospodarsko rast. "Če vlada ne bi izvajala takšne politike zastraševanja in varčevanja, bi Slovenija že letos lahko vnovič beležila gospodarsko rast," je menil in še posebej nasprotoval krčenju sredstev za raziskave, razvoj, vlaganja in izobraževanje.
"Na tako drastičen način v tako kratkem času ne gre," je zniževanje primanjkljaja komentiral tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Javni uslužbenci načrtovanemu znižanju mase plač odločno nasprotujejo, ob čemer je Štrukelj opozoril, da se je letos prvič zgodilo, da se vlada o posegu v plače s sindikati sploh ni pogovarjala, temveč jih je postavila pred izvršeno dejstvo.
Ker bo letos v javnem sektorju za plače porabljeno več denarja od načrtovanega, se masa plač v javnem sektorju prihodnje leto ne bo znižala za pet odstotkov temveč celo za deset, je opozoril Štrukelj. "Kar predvidevate, ta družba ne bo vzdržala," je opozoril in vladi očital, da je izgubila stik z realnostjo. "Začnite gledati skozi okna, kaj se vam dogaja na ulicah, kaj ljudje govorijo in kaj lahko še prenesejo," je zahteval.
"V zid se boste zaleteli vi, ne mi," je pred pretiranim varčevanjem posvaril predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi. Predlagal je, naj se odločanje o proračunu preloži vsaj za teden dni, v tem času pa poišče rešitve, ki nam bodo omogočile preživetje.
Po mnenju Alenke Bratušek (PS) bi morali celo pripraviti povsem nov predlog. Predlagani proračun ni realen, saj v dveh letih ne moremo priti do izravnanega proračuna, je dejala in dodala, da ima toliko lukenj, da bi bilo boljše, če bi pripravili novega. "Potem ne bi bilo treba groziti tistim, ki že danes nič nimajo, da bo jutri še slabše," je menila.
Po drugi strani se zdi Jožefu Horvatu (NSi) predlagani proračun sprejemljiv. Če bi se odločili za bolj postopno konsolidacijo javnih financ, bi morali podaljšati čas čakanja na zvišanje bonitetnih ocen, na nižje obrestne mere, na zagon investicij in tudi na nova delovna mesta, je dejal.
Oba proračuna kot običajno ob obravnavi v DZ spremlja predlog zakona o njunem izvrševanju, ki daje vladi jasna pooblastila glede možnosti upravljanja z državnim proračunom in zadolževanjem ter ureja namenske prihodke in odhodke proračuna. V letih 2013 in 2014 se bo lahko država za potrebe izvrševanja proračuna zadolžila za po največ 3,1 milijarde evrov.
Predlog zakona vse uporabnike proračuna zavezuje k že omenjenemu zmanjšanju stroškov za plače, zaradi česar ga bodo poskušali sindikati po Štrukljevih besedah blokirati. Poleg tega vsebuje tudi bolj stroge določbe glede financiranja ustanov, prepoveduje izplačavanje dodatkov za delovno uspešnost, znižuje povprečnino, ki iz zbrane dohodnine pripada občinam, Kapitalski družbi narekuje vplačilo dodatnih sredstev v pokojninsko blagajno, mejo za obdavčitev s kriznim davkom na nepremičnine pa prepolavlja na pol milijona evrov.
Mesečni prispevek za spremljanje progamov RTV Slovenije se v nasprotju s prvotnim predlogom vlade ne bo znižal. Odbor je namreč sprejel dopolnilo, ki predvideva njegovo zvišanje z zdajšnjih 12 na 12,11 evra.
Poleg tega je vlada ob pripravi dopolnjenega predloga proračuna znižala dodatni delež dohodnine, ki se nakazuje glavnemu mestu. Namesto 15 milijonov evrov bo Ljubljana prejela 12 milijonov evrov letno, kar se zdi Šušteršiču primerno v luči dejstva, da se je vlada z občinami dogovorila o znižanju povprečnine. Naj breme varčevanja nosi tudi največja slovenska občina, je menil.
Ob nasprotovanju opozicije je odbor podprl tudi predlog novele zakona od davku na bilančno vsoto bank, s katero se bodo zaostrili pogoji, pod katerimi si lahko banke znižajo osnovo za obračun tega avgusta lani uvedenega davka. Gre za enega od ukrepov, s katerim želi vlada zagotoviti dodatne proračunske prihodke, je povedal Šušteršič in dodal, da bo zakon po predlogu veljal le še dve leti.
Če si bodo hotele znižati osnovo za obdavčitev, bodo morale banke po predlogu odobriti razmeroma več kreditov kot doslej. "Banke seveda ne kreditirajo zato, ker jim grozi kazen v obliki davka, ampak na podlagi ocen o kreditno sposobnih posojilojemalcih. Med slovenskimi podjetji pa jih 60 odstotkov ni kreditno sposobnih," je nasprotovanje predlogu novele zakona pojasnil Alojzij Potočnik (PS).