Ne Ciper, Slovenija bo raj za skrivanje lastništva
8. jun. 2012 9:36 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017
ATVP pod vodstvom Damjana Žuglja je predlagala spremembo zakonodaje, na podlagi katere iz delniške knjige na KDD ne bo več razvidno, kdo so pravi lastniki slovenskih družb.
Kot strela z jasnega je udarila novica, da je vlada sprejela predlog novele zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), ki med drugim pomeni to, da bo ukinjena javnost delniških knjig. To pa pomeni, da iz centralnega registra pri Klirinško depotni družbi ne bo mogoče več razbrati, kdo so dejanski lastniki delnic, pač pa bodo ti lahko svoje lastništvo prikrili s fiduciarnimi računi pri investicijskih družbah in bankah. Namesto pravih lastnikov bodo kot lastnice pri KDD vpisane te družbe.
V Sloveniji, kjer je mešetarjenje z delnicami izpod mize ključen del še vedno trajajoče prvotne akumulacije kapitala, bo tako skoraj nemogoče slediti temu, kdo so dejanski lastniki delnic in drugih vrednostnih papirjev. Predlog spremembe zakonodaje so spisali na Agenciji za trg vrednostnih papirjev pod vodstvom Damjan Žuglja, vlada pa ga je »kupila«.
Na ATVP pravijo, da so predlagali spremembo zakona, ker imajo tako ureditev v drugih evropskih državah. Tako lahko že zdaj Slovenec pooblasti avstrijsko investicijsko družbo, naj zanj kupi delnice Krke in se v vpiše centralni register KDD, čeprav je dejansko lastnik on. Ker slovenskim borznoposredniškim hišam in bankam to poslovanje za zdaj ni dovoljeno, naj bi bile v slabšem položaju od tujih, in to vse od uveljavitve ZTFI v letu 2008. Poleg tega pristojni z ATVP pojasnjujejo, da so nam v tujini očitali dosedanjo »posebno« ureditev, zaradi katere naj bi bili tisti, ki želijo prikriti svoje lastništvo, manj pripravljeni investirati v Sloveniji.
Spomnimo, že razvpita državna sekretarka Andrijana Starina Kosem je svoj čas želela ukiniti javnost delniških knjig, kasneje je postalo jasno, da tudi zaradi prikrivanja lastniškega omrežja njenega tajkuna Boška Šrota. Poznavalci pravijo, da bo predlagana ureditev omogočila še lažjo javnosti prikrito lastniško konsolidacijo v slovenskih družbah. Naša ureditev ni unikum, pač pa jo poznajo še nekatere evropske države. Nova ureditev ne bi prikrila lastništva le pred javnostjo, ampak bi zelo otežila ugotavljanje lastništva tudi v sodnih postopkih, kjer se ugotavlja premoženje dolžnika. Namesto na Cipru ali v Liechtensteinu bodo lahko slovenski tajkuni svoje premoženje skrili kar v Sloveniji. Očitno je državni zbor še zadnja ovira na poti k taki ureditvi.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke