Nazadovanje pri svobodi

Poročilo Novinarjev brez meja, ki kaže nazadovanje Slovenije na lestvici svobode medijev, predsednika Združenja novinarjev in publicistov Igorja Kršinarja ne preseneča, prisoja pa ga večinski podpori medijev eni politični opciji. Za predsednika Društva novinarjev Slovenije Grega Repovža pa je slaba ocena posledica dogajanja pod Janševo vlado.

"Presenetilo me je to, da je Slovenija kadar koli sploh lahko bila višje na tej lestvici in je sedaj nazadovala," je za STA dejal Kršinar.

Kot problem v Sloveniji navaja zlasti to, da so mediji "v 90 odstotkih usmerjeni tako, da podpirajo eno politično opcijo, ki je večino časa na oblasti - trenutno spet. In drugih medijev ni".

Prav zato prihaja po njegovo do dogodkov, kot je zadnji na Slovenski tiskovni agenciji, "ko direktor medija, ki ga je imenovala vlada, obračuna z urednikom tako, da ga vrže na cesto". S tem direktor STA Bojan Veselinovič po Kršinarjevem mnenju daje poduk drugim novinarjem: "Če ne boste pisali tako, kot želi vladajoča politična opcija, se boste tudi vi znašli na cesti brez kakršne koli podpore."

Izpostavil je še primer sodne prepovedi Dnevniku, da bi pisal o poslovnežu Pierpaolu Ceraniju, ter lastniško strukturo medijev, "ki so povezani z ljudmi iz leve politične opcije". Med prejšnjo in sedanjo vlado je po Kršinarjevih ocenah glede svobode medijev razlika zlasti v tem, da Janševa vlada ni imela medijev pod lastniškim ali drugim nadzorom v takšni meri kot sedanja.

Pri tem je izpostavil časopis Dnevnik, "ki je v lasti DZS, ki jo vodi Bojan Petan, še nedavni član LDS. Gre pa za osebnega prijatelja predsednika Zaresa Gregorja Golobiča", trdi Kršinar.

Po Kršinarjevih ocenah pa tudi Društvo novinarjev Slovenije (DNS) ne opravlja svoje vloge in ne združuje vseh novinarjev. Novinarji, ki ne "moremo biti v tem društvu, smo pač v Združenju novinarjev in publicistov", kar po njegovem tudi kaže na položaj Slovenije na lestvici svobode medijev.

Nazadovanje Slovenije na tej lestvici pa je pričakovano tudi za Repovža. Po njegovem mnenju se namreč sedaj "učinki dogodkov, ki so se dogajali na medijskem področju, začenjajo zaznavati v mednarodnih poročilih". Kot ocenjuje, gre zlasti za dogodke iz leta 2008, ki se vežejo na medijsko koncentracijo, in tudi za izživljanje politike nad mediji.

"Medijski prostor je še vedno zelo ranjen od časa prejšnje vlade, do zdaj pa ni bilo še nobenih sprememb, ki bi učinkovale in popravile stvari, ki so se dogajale v preteklosti," je prepričan Repovž.

Nazadovanje Slovenije na lestvici svobode medijev je po njegovih besedah tudi posledica nekaterih odločitev različnih organov, nenazadnje sodišč, "ki so Slovenijo postavile v čudno luč". Pri tem tudi Repovž izpostavlja primer sodne prepovedi Dnevniku, pri čemer gre za stvari, "ki so zunaj razumevanja novinarskih organizacij, ko gre za pravice novinarjev".

Ključen vpliv na nazadovanje Slovenije na lestvici pa po njegovo izhaja iz izživljanja nad mediji. Veliko let bo trajalo, da bo Slovenija začela napredovati v teh poročilih, je prepričan.

Slovenski novinarji so po njegovem mnenju sicer modri ljudje in imajo svoja prepričanja. Za ponoven dvig Slovenije po tej lestvici so po njegovem odgovorni zlasti lastniki medijev, oblast, ki določa zakonodajo ter novinarji, ki bodo morali sami zagotavljati kakovostno novinarstvo, je prepričan Repovž.

Dekan Fakultete za medije Peter Lah meni, da je treba padec Slovenije na lestvici o svobodi medijev povezovati tudi s subjektivnim občutkom samih novinarjev. Sicer pa kot problematične ocenjuje sodno prakso, ki pomeni "vnaprejšnjo cenzuro", ter neformalne pritiske in pritiske s strani medijskih lastnikov.