Zato je toliko bolj nerazumljivo, da rektorji univerz, ki bi se prvi morali zavedati resnega problema, zaradi katerega je ogrožena slovenska konkurenčnost, nikakor niso pripravljeni sprejeti zadnjih ukrepov vlade. Ti predvidevajo zmanjšanje študija humanistike in umetnosti v prihodnjem študijskem letu za dvajset odstotkov.
Pri izražanju ogorčenosti zaradi zahteve Žige Turka, ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, da se zmanjša število študentov pri programih družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved ter ohranijo mesta v naravoslovno-tehničnih vedah, je bil najbolj glasen dr. Stane Pejovnik, rektor ljubljanske univerze, ki se je v zadnjem času proslavil s pisanjem pisem študentom, v katerih jih je nagovarjal k udeležbi na vseslovenski vstaji 21. decembra.
VEČ V TISKANI IZDAJI
Naravoslovci kličejo SOS, rektor pa k vstaji
Kdo ve, da so v Nemčiji že leta 2001 začeli biti plat zvona zaradi zgolj 32-odstotnega deleža študentov naravoslovno-tehničnih študijev? Drugače je v Sloveniji, kjer je ravnotežje med družboslovjem in naravoslovno-tehničnimi programi, zadnji dosegajo le do 18 odstotkov, porušeno že vsaj dvajset let.