Današnje seje upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) se je udeležil tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki je z gospodarstveniki spregovoril o gospodarskih razmerah v državi in vladnih ukrepih, so sporočili z GZS. Minister je med drugim napovedal dvig davčne olajšave za raziskave in razvoj.
Lahovnik je poudaril, da so razmere glede naročil v gospodarstvu boljše kot lani, razen v gradbeništvu. Kot temeljni problem je izpostavil plačilno nedisciplino, pri čemer pa je bil skeptičen, ali je ta izraz sploh še pravi, glede na to, da so številna podjetja že dejansko na robu insolventnosti.
Po Lahovnikovi oceni je vlada sprejela številne ukrepe, ki naj bi razmere na tem področju izboljšali, sledile pa bodo med drugim še spremembe stečajnega zakona in zakona o izvršbi. S spremembo zakona o javnih naročilih je medtem po mnenju ministra dana možnost za neposredno poplačilo podizvajalcev s strani javnega naročnika.
Zatrdil je, da bo ministrstvo še spomladi objavilo razpis za gospodarska razvojna središča, usmerjena v vzpodbujanje dolgoročnih razvojnih projektov in pri tem ponovil, da bo vlada zasledovala predvsem strategijo premika od zidov k znanju.
Pojasnil je tudi, da se vlada vedno bolj usmerja na povratno financiranje, saj je to po njegovem mnenju za državo najboljši kazalec, da je prejemnik sredstev zagotovil dober projekt.
Lahovnik je napovedal tudi, da naj bi v kratkem prišlo do sprememb zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, s katerim bi se davčna olajšava za raziskovalno-razvojne dejavnosti v podjetjih povečala s 40 na 60 odstotkov.
V razpravi so gospodarstveniki opozorili na kritične razmere v gradbeništvu in pozvali k nujnim ukrepom. Med drugim so predlagali, da naj bi se viški stanovanj prenesli v javni najemniški stanovanjski fond, obenem pa ocenili, da mora gradbeni sektor poslovne priložnosti iskati tudi na novih trgih.
Lahovnik je zavrnil očitke glede odgovornosti vlade za nastal položaj v gradbenem sektorju in dejal, da je neupravičeno kazati na državo, saj so težave nastale v panogi sami. "Dejstvo je, da je panoga pred krizo prehitro rasla in se bo morala skrčiti ali najti posle v tujini, na primer v Libiji, kjer pomaga tudi država," je povedal. Strinjal se je s predlogom odkupa stanovanj in uvedbe najemniškega stanovanjskega fonda, vendar le po diskontnih cenah.
Gospodarstveniki so bili kritični tudi do kriterija najnižjih cen pri kandidiranju na javnih razpisih, saj je ta po njihovem prepričanju ekonomsko popačen, tehnološko destruktiven in etično sporen. Izbor po kriteriju najnižjih cen je po njihovi oceni mogoče spremeniti v izbor z upoštevanjem vsebine le s primernim znanjem nosilcev razpisa, kar bi pomenilo priložnost za slovensko stroko.
Glede umeščanja v prostor so v razpravi opozorili, da se je v 10 letih spreminjanja zakonodaje čas umeščanja objekta v prostor s treh let in devetih mesecev podaljšal na osem let in osem mesecev. Po mnenju ministra se vlade pri izvajanju nujno potrebnih infrastrukturnih projektov sooča z dejstvom, da projekti niso bili pripravljeni na zalogo in da je njihovo umeščanje v prostor problem.
Gospodarstveniki so v razpravi poudarili tudi, da bi morala država spodbujati delo. Minimalna plača po njihovem prepričanju prepogosto predstavlja potuho za nedelo. Lahovnik se je strinjal, da bi morala obstajati večja razlika med minimalno plačo in socialnimi transferji in da je potrebna temeljita prevetritev delovnopravne zakonodaje, saj bi se sicer dvig minimalne plače lahko izkazal kot napačen korak.