Na poti v preiskovalni zapor, kjer naj bi Hilda Tovšak preživela noč pred zaslišanjem, se je avto, v katerem so jo spremljali kriminalisti, moral ustaviti. Nekdanja direktorica Vegrada se je, tako kot že večkrat doslej, znova znašla v zdravstvenih težavah. Nenadoma naj bi jo napadel občutek tesnobe, zato so jo oskrbeli v psihiatrični bolnišnici v Vojniku. Bojazen vseh tistih, da se bo tudi tokrat izmaknila roki pravice, se ni uresničila, saj je pred priporom tokrat ni mogel odrešiti niti njen odvetnik.
Tako kot tri druge osebe je bila Hilda Tovšak tokrat priprta zaradi suma ponovitve kaznivih dejanj. Po besedah Harija Furlana, vodje specializiranega državnega tožilstva, naj bi vsi osumljeni ogrožali življenja delavcev migrantov. Zaradi »brezkompromisne želje po zaslužku« naj bi namreč Hilda Tovšak po svojem podjetju Slavc skupaj z drugimi osumljenci želela bolje plačane poljske varilce za Alstomova dela v Termoelektrarni Šoštanj nadomestiti s slabše plačanimi varilci iz Srbije. Če bi skupini osumljenih uspela zamenjava kar stotih delavcev, bi lahko z izplačanimi podkupninami zaslužili več kot sto tisoč evrov.
Preiskavo Nacionalnega preiskovalnega urada usmerja specializirano državno tožilstvo, kar 34 hišnih preiskav pa je v zasebnih in poslovnih prostorih na območju treh policijskih uprav, v kateri je sodelovalo kar 88 preiskovalcev NPU, kriminalistov in policistov, odredilo sodišče v Slovenj Gradcu. Tokrat gre očitno zares, za Hildo Tovšak pa je to še vedno le ena v nizu hudih obtožb, ki so se začele vrstiti od prve afere Čiste lopate iz leta 2008, ko so bili nezakoniti kartelni dogovori med gradbenimi podjetji Vegrad, SCT in Primorje.
Prag tolerance javnosti do Tovšakove se je povsem porušil z njenim nečloveškim odnosom do zaposlenih gradbenih delavcev. Najprej je izginil zbrani solidarni denar za tragično umrlega delavca, nato bankam niso nakazovali niti denarja za plačilo kreditov zaposlenih, četudi so jim posojilne obroke odtrgali pri plači. Sledilo je neizplačilo plač, nadur in regresa, celo neplačevanje zdravstvenih in pokojninskih prispevkov. Brez plačila so ostali tudi podizvajalci, vedno več delavcev je izgubilo zaposlitev, za vse tiste, ki so še ostali, se je nadaljevalo životarjenje v zabojnikih s šestimi posteljami, za vsako pa je bilo treba odšteti kar 70 evrov. V času, ko z obupnimi razmerami niso bili seznanjeni niti nadzorniki, se Hilda Tovšak še vedno ni odrekla arogantnemu obnašanju, naslavljanju groženj novinarjem ter vztrajnemu zatrjevanju o nedolžnosti. Danes nad njo visi grožnja s kar osemletno zaporno kaznijo, a v Sloveniji bi težko našli posameznika, ki se ne bi strinjal s tako dokončno obsodbo.
Izjave o Hildi Tovšak
Srečko Čater, sindikalni zastopnik delavcev Vegrada (24 ur.com, 1. marca 2013): »Kljub stečaju Vegrada je še naprej opravljala dejavnosti, ki so povezane z aktivnostmi družbe. Prepričan sem, da je v resnici povsem zdrava, čeprav se zaradi bolezni ne udeležuje sodnih obravnav, ki so povezane z drugimi kaznivimi dejanji. Nimam prav nobenega upanja, da bo kadarkoli pravnomočno obsojena, če pa se bo to zgodilo, bom postal najsrečnejši človek na svetu.«
Stanislav Kovač, ekonomist (Finance, 19. avgusta 2010): »Zgodba o bankrotu Vegrada je tranzicijska zgodba o zanič menedžerki in propadli kapitalistki Hildi Tovšak, ki je kot pomembna lastnica Vegrada v devetih letih vodenja podjetja to ekscesno zadolžila, ga likvidnostno izčrpala in na koncu s kriminalnimi dejanji spravila v bankrot.«
Vida Čadonič Špelič, nekdanja strankarska kolegica Hilde Tovšak v SKD (Delo, 28. februarja 2012): »Zame je bila kot rušilni stroj. Nad mano in še nekaterimi drugimi posamezniki se je nemalokrat dobesedno znesla. Kar ji ni bilo po meri, je bilo treba uničiti, pozneje se očitno ni prav nič spremenila. Poglejte samo te uboge Vegradove delavce. Kaj ni to žalostno. Zato seveda upam, da je še kaj pravice na tem svetu.«