Predlog novele zakona o visokem šolstvu je neposreden napad dela slovenske politike in vodstva štirih univerz na Slovenijo in slovenske regije, je na predstavitvi peticije proti omejevanju akademskega prostora zatrdil sociolog Borut Rončević. Dodal je, da slovenski akademski prostor postaja prostor birokratskega omejevanja in ustrahovanja.
Rončević, sicer profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici in direktor Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto, je na novinarski konferenci glede svojih očitkov o ustrahovanju pojasnil, da se spreminjajo pravilniki, "ki določajo ostre določbe", in da prihaja do konkretnih ustrahovanj.
"Rektor ali rektorica svojega zaposlenega povabita na pogovor in ga postavita pred dejstvo," je dejal. Pri tem je omenil, da je za pogovor npr. dovolj sodelovanje v nekem uredniškem odboru ali pisanje mnenj za svet za akreditacijo o kakšnem javnem zavodu.
Po besedah Rončevića trend zapiranja slovenskega akademskega prostora ne traja le za časa nove vlade, ampak se je začel že pred dvema letoma. "Odgovornost za nastalo situacijo imajo vodstva univerz," je poudaril in dodal, da so njihova stališča prisotna v predlagani noveli.
Obenem je dejal, da je novela visokošolskega zakona škodljiva za slovenski visokošolski prostor in razvojni potencial slovenskih regij in da se bo prava javna razprava o noveli šele začela. Kot je zatrdil, gospodarstvo podpira regijske visokošolske ustanove.
Pri peticiji proti omejevanju akademskega prostora in zapiranju akademskega prostora, je nadaljeval, ni šlo na množičnost, temveč na kakovost, saj jo je podpisalo 50 doktorjev znanosti, med njimi tudi nekaj akademikov. Zato se mu ne zdi smiselno, da bi nadaljevali z zbiranjem novih podpisov.
Rončević je še pojasnil, da bodo peticijo danes poslali predsednikom države, vlade in DZ, ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorju Golobiču ter vodstvom vseh parlamentarnih strank.
Tudi akademik Janko Kos je opozoril, da v Sloveniji prihaja do pojavov, ki omejujejo svobodo akademskega izobraževanje. Kot meni, pri 57. členu ustave, ki govori o svobodi izobraževanja, ne gre samo za svobodo tistih, ki se izobražujejo, ampak tudi svobodo tistih, ki izobražujejo.
Tem, ugotavlja akademik, mora biti zagotovljena svoboda izbiranja ustanov, na katerih bodo predavali. Te ustanove pa morajo biti odprte in konkurenčne, je dejal in dodal, da predlog novele visokošolskega zakona zmanjšuje odprtost in konkurenčnost.
Po Kosovi oceni že ustava v enem od svojih členov implicira ustanavljanje zasebnih univerz. Ob tem je zatrdil, da kakovosti zasebnih univerz ne morejo ocenjevati predstavniki državnih univerz, saj gre pri tem za navzkrižje interesov.
Kos je ocenil, da je kakovost univerzitetnega študija vedno problematična, a je ob tem opozoril, da so pomanjkljivosti tudi na državnih univerzah. Pri tem je omenil slabe pogoje dela, odhajanje dobrih profesorjev in osip študentov. Kot je prepričan, bi bilo treba spremeniti maturo, ki ne sme biti vhodnica za univerzo. Namesto tega predlaga uvedbo sprejemnih pogovorov.
Na vprašanje, koliko je peticija, ki jo je med drugim podpisal tudi kandidat na evropskih volitvah in bivši minister za šolstvo Milan Zver, povezana s politiko, je Kos odgovoril, da ni povezav s politiko in da pri podpisnikih ne gre za politično-ideološko enovito skupino. Zdi se mu pa dobro, da jo je Zver podpisal, je dejal in dodal, da bi bilo dobro, če bi jo podpisal tudi sedanji minister za šolstvo Igor Lukšič.
Glede predlogov desetih ustavnih sprememb, ki jih je v soboto predstavil predsednik SDS Janez Janša, pa je Kos dejal, da se strinja s predlogom o spremembi državnega sveta v svet pokrajin. Prav tako se strinja s tem, da je treba omejiti moč in oblast sodnikom. Dodal pa je še, da bi bilo treba "izbrusiti" ustavo tudi v delih, ki govori o šolstvu in izobraževanju.
V peticiji med drugim podpisniki z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da "nekateri centri moči" v zadnjem času poskušajo omejevati akademsko svobodo in zapirati akademski prostor. To se po mnenju podpisnikov izraža v njihovem nasprotovanju širjenju visokošolske mreže v slovenska regijska središča; "v prepovedovanju zaposlenim na univerzah, da svobodno sodelujejo z novimi akademskimi ustanovami; v predlogu zakona o univerzi, ki so ga pripravila vodstva štirih univerz z očitnim namenom, da si zagotovijo privilegiran in monopolen položaj v akademskem prostoru, vse druge pobude pa grobo zatrejo".
Prav tako se omejevanje akademske svobode izraža "v nerazumljivi zadržanosti do projekta Evromediteranske univerze, ki jo je soustanovilo 115 ustanov iz 32 držav; in v gonji ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter vodstev štirih univerz proti Novi univerzi".
Peticijo so med drugim podpisali pisatelj Drago Jančar, predsednik Zbora za republiko Gregor Virant, ekonomist Ljubo Sirc, nekdanji direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Janez Šušteršič, nekdanji ustavni sodniki Peter Jambrek, Tone Jerovšek in Janez Čebulj, zgodovinar in predsednik programskega sveta RTV Slovenija Stane Granda, sociolog Frane Adam, urednik Nove revije Brane Senegačnik, komunikolog Peter Lah in profesor na Filozofski fakulteti Boštjan M. Turk.
