Selitev osrednjega slovenskega gledališča v industrijsko cono s slabimi prometnimi povezavami in klavrno kulturno in gostinsko ponudbo v okolici je izzvala precej negodovanja in napovedi o krepkem upadu obiska predstav Drame v prihodnjih letih. Hkrati se marsikdo sprašuje, ali res ni bilo moč najti boljše rešitve: zakaj se je šlo v najem dragih prostorov na Litostrojski, nad katerimi niso navdušeni ne zaposleni v Drami ne obiskovalci predstav?
Ministrstvo za kulturo smo vprašali, ali so pred najemom teh prostorov naredili investicijski elaborat o smotrnosti najema za tako ceno, ali ministrstvo ni razmišljalo, da bi bilo za enak denar bolj gospodarno kupiti nepremičnino na Litostrojski (ali primerljivo nepremičnino) in jo po vrnitvi Drame v lastne, prenovljene prostore uporabiti za druge namene – ali pa jo znova prodati.
Ministrstvo je na to odgovorilo, da država nepremičnine kupuje le namensko, za trajno rabo, ne za začasno, kot je v primeru nadomestnih prostorov za delovanje SNG Drama. Ustrezna se ministrstvu zdi tudi cena najema 16,78 evra na kvadratni meter, kar je, pravijo, povprečna cena za najem poslovnih prostorov v Ljubljani. Poudarjajo še, da bo moral najemodajalec »izvesti tudi obsežna prilagoditvena dela za ureditev dveh gledaliških dvoran in spremljevalnih prostorov, vključno z vso potrebno projektno dokumentacijo«.
Vrednost prostorov na Litostrojski je sicer po oceni Gursa 1,3 milijona evrov, kar je občutno manj od dveh milijonov in pol, ki ju bo najemodajalec Miran Boštic v treh letih dobil od države. Ta bi lahko, kot smo že omenili, po preteku gostovanja Drame te prostore kako drugače uporabila, jih poskušala dati v najem ali pa jih prodala.
Izkušnja z iskanjem nadomestnih prostorov za Dramo, ki jo je v odgovoru na naša vprašanja popisalo ministrstvo za kulturo, namreč nakazuje, da je v Ljubljani potreba po večjih prireditvenih prostorih. Ministrstvo in vodstvo SNG sta se med drugim obrnila na Cankarjev dom in SNG Opero in balet, ki imata preveč svojih prireditev, da bi lahko Drama v njunih prostorih izvajala svoj obsežni program), Kolosej v BTC (lastnik je želel oddati celotno stavbo, ne samo ene ali dveh dvoran, ki ju je potrebovala Drama), Unionsko dvorano (prezasedeno z lastnimi prireditvami), Gospodarsko razstavišče z Marmorno dvorano (prav tako zasedeno z drugimi prireditvami), Kulturni dom Šentvid (premajhna in prezasedena dvorana) ter Center kulture Španski borci (enak problem kot pri KD Šentvid).
Nazadnje so se odločili za najem in ne nakup na Litostrojski – namesto države bo zdaj z oddajanjem teh prostorov, katerih ureditev mu bo z večletnim najemom financirala Drama, služil zasebnik Miran Boštic.
