V razredu davčnega dolga v višini od enega do 10 milijonov evrov je 13 fizičnih oseb. Med njimi so Igor Bavčar, Ferdinand Božičnik, Rok Furlan, Besnik Gashi, Hysen Gashi, Mitja Hočevar, Urban Marovt, Vid Pavšič, Mirko Pomberg, Matej Raščan, Drago Sotošek, Željko Stokanić, Anton Zvone Štorman.
Trifunović je lastnik nekdanjega podjetja Geocom in je bil leta 2008 tik pred absolutnim zastaranjem primera zaradi pomanjkanja dokazov oproščen obtožb organiziranja fiktivne prodaje naftnih derivatov. Konec 90. let je bil med obtoženimi za davčno utajo v višini več kot devet milijonov evrov pri trgovanju z naftnimi derivati. Za komentar danes ni dosegljiv.
Nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar, ki je tudi obtožen kaznivih dejanj, povezanih s sporno preprodajo delnic Istrabenza, ki jih je leta 2007 prodala Pivovarna Laško, se je na objavo davčnih dolžnikov odzval pisno. Izpostavil je, da v isti zadevi poteka glavna obravnava pred sodiščem, kjer brani svojo nedolžnost. "Obenem pa sem v zvezi z mojim domnevnim dolgom in že plačanimi davčnimi obveznostmi vložil tožbo zoper Durs pred upravnim sodiščem, kjer dokazujem, da je bil posel z izvedenimi finančnimi instrumenti davkov prost, kar mi je Durs tudi potrdil na izrecno vprašanje o tem poslu, preden je zoper mene Zoran Janković vložil ovadbo. Potem je bilo naenkrat vse drugače," je zapisal.
Bavčar je dodal še, da sodni spor z Dursom ni zaključen. Ob tem je pojasnil, da je že tretje leto finančno in premoženjsko blokiran, saj sodišče na predlog tožilca vsakič znova potrjuje podaljšanje tega ukrepa.
Ferdinand Božičnik je nekdanji uspešni mizar. Družba Mizarstvo Božičnik je šla v stečaj, zaposleni pa so ostali brez dveh plač, ki so jih Božičnikovi v zadnjem obdobju delovanja izplačevali z zamikom, niso dobili regresov in jubilejnih nagrad. Delodajalec zanje približno tri leta tudi ni plačeval prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Božičnik se je zato znašel na zatožni klopi, ker naj bi kršil temeljne pravice delavcev. Na krškem sodišču je bil že pred leti, in sicer zaradi domnevne poslovne goljufije. Najprej je bil na prvostopenjskem sodišču pogojno obsojen, nato pa po pritožbi na višje sodišče oproščen.
Durs je v inšpekcijskem nadzoru pri Roku Furlanu ugotovil, da njegovo premoženje krepko presega prijavljene dohodke, a ga je lastniku več betonarn in kamnoloma očitno uspelo še pravočasno prenesti na varno. Po podatkih časnika Dnevnik je Durs 14. februarja 2011 s sklepom Furlanu uradno prepovedal prosto razpolagati z lastniškimi deleži v štirih podjetjih. A je Furlanu uspelo rešiti domala vse premoženje. V mesecu dni pred izdajo omenjenega sklepa je tako na nove, večinoma tuje lastnike prenesel svoje nepremičnine, vozila ter podjetji Sector Estate in Gramatek Kamnolom, ki imata skupaj v lasti za okoli 10 milijonov evrov sredstev.
Podjetnik Vid Pavšič, ki naj bi bil po podatkih Dnevnika glavni organizator mreže zastopnikov slamnatih podjetij, v katera naj bi nekdanji prvi mož SCT Ivan Zidar - po mnenju kriminalistov - v minulih letih "prelil" okoli 1,5 milijona evrov denarja, s katerim naj bi kupoval delnice SCT, je stari znanec Dursa.
Ta je namreč septembra 2004 zoper Pavšiča in njegovo podjetje DKT vložil kazensko ovadbo zaradi domnevne davčne utaje. Pavšič po ugotovitvah Dursa v letih 2002 in 2003 kot odgovorna oseba v podjetju ni oddal letnih obračunov davka od dobička pravnih oseb, čeprav naj bi v tem obdobju z računa podjetja dvignil za skoraj milijardo nekdanjih tolarjev denarja.
Durs je v inšpekcijskem nadzoru nad Matejem Raščanom po pisanju Dnevnika maja 2012 ugotovil, da je v obdobju štirih let, ko se je dokopal do lastništva največje slovenske revijalne družbe Delo Revije, porabil skoraj štiri milijone evrov več denarja, kot ga je uradno zaslužil. Maja lani je šlo v stečaj tudi njegovo podjetje Monera, ki je družbi Delo Revije dolžna 33 milijonov evrov kredita.
Na seznamu fizičnih oseb, ki so dolžni med pol in milijonom evrov, je več kot 30 oseb. S padanjem dolga se veča število dolžnikov.
Durs in Carinska uprava RS sta danes objavili dva seznama, na katerih je skoraj 16.000 pravnih in fizičnih oseb, katerih neporavnane obveznosti skupaj presegajo 900 milijonov evrov. Gre za tiste dolžnike, katerih davčni dolg je večji od 5000 evrov in starejši od 90 dni. Osebe, pravne in fizične, so objavljene po razredih, ki opredeljujejo višino dolga, ter po abecednem redu.
Na objavo seznama se je odzval Igor Bavčar: "Glede na to, da sem uvrščen na seznam davčnih dolžnikov naj pojasnim dvoje. Prvič, v isti zadevi poteka glavna obravnava pred sodiščem, kjer branim svojo nedolžnost. Obenem pa sem v zvezi z mojim domnevnim dolgom in že plačanimi davčnimi obveznostmi vložil tožbo zoper DURS pred upravnim sodiščem, kjer dokazujem, da je bil posel z izvedenimi finančnimi instrumenti davkov prost, kar mi je DURS tudi potrdil na izrecno vprašanje o tem poslu preden je zoper mene Zoran Janković vložil ovadbo. Potem je bilo naenkrat vse drugače. Sodni spor z DURS ni zaključen. Preprican sem, da bom tako preostali dober milijon neplačanega dolga in dve tretjini že plačanega, po sodni poti dobil vrnjenega. Javnosti je tudi sicer znano, da sem že tretje leto finančno in premoženjsko blokiran, saj sodišče na predlog tožilca vsakič znova potrjuje podaljšanje tega ukrepa."
GZS, ki je vseskozi nasprotovala objavi davčnih dolžnikov, kar sta danes storili davčna in carinska uprava, poziva državo, naj sprejme ukrepe za učinkovito pobiranje davkov in prispevkov ter za kaznovanje davčnih utajevalcev in naklepnih neplačnikov. Po njihovem je takšna objava zgolj politični marketing.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je proti temu, da se z javnim seznamom kaznuje tiste, ki objektivno niso odgovorni za težave, v katerih so se znašli, in tiste, za katere davčni postopek sploh še ni pravnomočno zaključen, so zapisali po današnji objavi davčnih dolžnikov.
Da je javna objava davčnih dolžnikov, kot so zapisali, politični marketing, kažejo podatki o izplenu davčnih plačil v državno blagajno. Ta je glede na velikost davčnega dolga minimalen in le domneven. "Čemu javna objava davčnih terjatev, v katerih je skoraj 40 odstotkov neizterljivega dolga," so se vprašali.
"Država naj poskrbi, da bodo čim prej poplačani podizvajalci številnih državnih projektov, ki so pošteno opravili svoje delo, da bodo upniki v stečajnih postopkih hitreje in bolje poplačani, ker so se številni med njimi znašli zato znašli na seznamu davčnih dolžnikov, da bo urgentno sprejeta insolvenčna zakonodaja, ki mora odpraviti anomalije in okrepiti moč upnikov, ter da bo hitro vpeljala učinkovit sistem boja proti sivi ekonomiji in delu na črno po vzoru najbolj urejenih držav v EU," so izpostavili.
Kot so izpostavili, so na seznamu tudi podjetja, ki jim neposredno ali posredno dolguje tudi država sama. "Tudi pri takih projektih, kot je Opera in balet Ljubljana, pa Kristalni dvori, Rimske Terme in še kateri od 24 neplačanih projektov, za katere država ne naredi nobenega koraka v smeri poravnave ali plačila, vsaj tam, kjer je to povsem nesporno," so poudarili.
Med neplačniki je država po njihovih opozorilih skoraj povsem pozabila na tiste, ki poslujejo mimo državne blagajne. Država naj v skladu z obstoječo zakonodajo poskrbi za izterjavo davkov ter sodno preganja davčne utajevalce, so še navedli.
Celoten seznam davčnih dolžnikov je objavljen na sledeči povezavi: http://seznami.gov.si/DURS/main_neplacniki.html
Seznam carinske uprave pa na: http://seznami.gov.si/CURS/Seznam_neplacnikov_CURS.html