Borut Pahor fantazira, da je najboljši voditelj za reševanje države iz krize, medtem pa guverner Banke Slovenije svari, da je Slovenija na poti bankrotirane Grčije.
»Mislim, da sem najboljši voditelj, da popeljem Slovence in Slovenijo skozi čeri, ki prihajajo,« se je prejšnji teden bahal premier Borut Pahor. Povsem drugače je pred tem govoril guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Slovenijo je umestil na pot, ki pelje naravnost proti Grčiji. Javni dolg raste vse hitreje, zadolžujejo se državne banke, prezadolžena so tudi podjetja. Vlada je prav v teh dneh na življenjski preizkušnji, pa smo zato vprašali tudi ministre za oceno doslej opravljenega dela. Prihodnost je namreč zelo negotova.Kritike, ki jih je izrekel Kranjec, so za vlado posebej boleče, ker prihajajo od prve slovenske finančne ustanove. Finančni minister Franc Križanič se s tem nikakor ne strinja: po njegovem mnenju je Slovenija ohranila stabilnost finančnega sistema, ob tem se je ponovno začela gospodarsko rast (podatki o gospodarski rasti na letni ravni v prvem tromesečju letos kažejo + 2 odstotka rasti BDP).
Na ministrstvu radi vidijo tudi podatek, da je bila Slovenija konec lanskega leta še med manj zadolženimi državami, z razmerjem med javnim dolgom in BDP v višini 38 odstotkov. Gluhi pa postanejo v trenutku, ko teče beseda o skokovitem naraščanju dolga v zadnjih letih. Konec leta 2008 je znašal še 21 odstotkov BDP, za konec leta 2011 pa je napovedan že v višini 43 odstotkov. Torej dvakrat toliko. Ekonomskih kazalcev za zaskrbljenost pa je še več. Poglejmo si nekatere.
Javni dolg in javni primanjkljaj
Vprašljivo torej ni trenutno stanje. Javni dolg, ki ga v letošnjem letu Statistični urad (Surs) napoveduje v višini 43 odstotkov BDP oziroma slabih 16 milijard evrov, je še vedno za 17 odstotkov nižji od tistega, ki nam ga po »pravilniku« pakta za evro kot gornjo mejo predpisuje Evropa. Druge evropske države imajo s prekoračitvijo praga veliko hujše težave . V skorajda propadli Grčiji je lani bila višina javnega dolga 142 odstotkov BDP.
Italija, ki (za zdaj) še ne potrebuje evropske pomoči, je lani izkazovala celo dobrih 120 odstotkov razmerja javni dolg/BDP. V Sloveniji je nevarnost v drugih parametrih. Sporna je dinamika skokovitega naraščanja javnega dolga. Od začetka krize, jeseni 2008, do konca letošnjega leta (če upoštevamo napovedi Statističnega urada) se bo dolg več kot podvojil. S takratnih 21 odstotkov bo poskočil na 43 odstotkov BDP: to pomeni, da bo zrasel za dobrih 100 odstotkov.
Če primerjamo realne številke, ki jih je izračunal Eurostat, je v triletju 2007–2010 slovenski javni dolg s 23 odstotkov priplezal na 38 odstotkov. Povečal se je za skoraj 65 odstotkov. To postane skrb zbujajoč podatek, če ga primerjamo z rastjo javnega dolga v drugih državah članicah evroobmočja. Kot ugotavlja tudi dnevnik Finance, je med njimi namreč Slovenija tista država, ki je bila podvržena sorazmerno največji rasti javnega dolga. Povprečje evrskega območja je bilo v nasprotju s slovenskimi 65 odstotki »le« 28 odstotkov BDP.
VEČ V TISKANI IZDAJI