Hrvat Ivica Todorić, ki kupuje Mercator, naj bi imel pod palcem kar 520 milijonov evrov.
Hrvaški koncern Agrokor poskuša znova kupiti največjega slovenskega trgovca Mercator. Ponuja najvišjo ceno, je edini strateški ponudnik, lastniki Mercatorja pa so tega zaradi svojih dolgov prisiljeni prodati. Kljub vsemu se predvsem med politiki ponavlja znana floskula: ne prodati zaradi nacionalnega interesa.
Glavni akterji prodaje so Skupina Pivovarna Laško (v sklopu skupine so to še Pivovarna Union in Radenska) s 23-odstotnim deležem v Mercatorju in banke (med njimi ima državna NLB 11- odstotni delež Mercatorja, NKBM pa petodstotni delež. Prodajalci so se zaradi doseganja višje cene združili v konzorcij, v katerem je skupaj 52 odstotkov lastništva Mercatorja, poleg omenjenih so v njem še Abanka, banka Celje, banka Koper, Gorenjska banka, banka Hypo Alpe Adria, delniški investicijski sklad NFD 1 in NFD Holding.
Hrvaški trgovsko-živilsko-kmetijski koncern Agrokor v lasti najbogatejšega Hrvata Ivice Todorića je oddal nezavezujočo prevzemno ponudbo 221 evrov za delnico Mercatorja, kar pomeni, da so pripravljeni za stoodstotno lastništvo plačati visokih 832 milijonov evrov. Pri nakupu se je Agrokor skupaj z Evropsko banko za obnovo in razvoj (ta je sicer osemodstotna lastnica Agrokora), s korporacijo IFC in z investicijskim skladom One Equity Partners združil v konzorcij.
Kot tekmeci za nakup se pojavljajo investicijski skladi: Mid Europa, Warburg Pincus in TPG. Ti ponujajo zgolj od 155 do 170 evrov za delnico oziroma v denarju od 583 milijonov evrov do 640 milijonov evrov za celoten Mercator.
Velika regionalna igralca
Na videz je zgodba enostavna: le kdo bo zavrnil kupca, ki za družbo ponuja od 200 ali 250 milijonov evrov več od konkurence? Toda zgodba je veliko bolj zapletena. Agrokor ni le največja zasebna družba na Hrvaškem, ampak tudi v t. i. regiji Adria (države nastale na območju nekdanje Jugoslavije), lani je imel 3,6 milijarde evrov prihodkov, število zaposlenih pa 35 tisoč. Skupina Mercator je na tej lestvici četrta, lani je imela skupaj 2,8 milijarde evrov prihodkov in okoli 23 tisoč zaposlenih (polovica v Sloveniji in polovica na območju nekdanje Jugoslavije).
Agrokor in Mercator sta torej ostra konkurenta na istih trgih, zaradi česar je Agrokor tudi pripravljen plačati za Mercator bistveno več od ostalih, saj bi z vključitvijo Mercatorja v svojo mrežo lahko znižal stroške poslovanja, na primer pri nabavi, logistiki, zmanjšanju števila zaposlenih… Poleg tega ima skupina Agrokor v lasti precej širši nabor podjetij od Mercatorja: poleg največje trgovske verige na Hrvaškem – Konzum, je tudi lastnik podjetij s področja mineralne vode, sladoleda, margarine, v lasti ima več velikih kmetijsko-industrijskih obratov.
Zaradi te vertikalne povezave ima lahko boljše pogoje poslovanja kot tekmeci, saj je vrsta dobaviteljev dejansko v njegovi lasti, dobavitelji pa lahko v večji meri kot pri Mercatorju prodajajo izdelke na policah Konzuma s svojim imenom.
VEČ V TISKANI IZDAJI
