Da je Veliki šmaren praznik veselja in upanja, je dejal nadškof Cvikl. Marijin praznik nam mora pogled usmeriti v prihodnost, obenem pa nam daje moč, vero in pogum, s katerimi se bomo zmogli soočati z vsakodnevnimi težavami in življenjskimi preizkušnjami. Pri tem je nadškof Cvikl razdvojenost med Slovenci. »Veliko se pri nas govori o pomen narodne sprave,« je dejal nadškof. »To pa pomeni, da priznamo vsak svojo krivdo, da odpustimo drug drugemu in naposled pričnemo pisati nov list zgodovine. Tako več ne bomo brskali po tem, kaj je nekdo slabega storil, temveč iskali to, kaj je v njem dobrega. Le tako bi lahko svoja prizadevanja usmerili v skupno dobro nas vseh.« Nadškof Cvikl je prepričan, da je prav sporočilo Marijinega praznika tisto, kar bi nam lahko pokazalo pot do sprave. Zato: »Prav Marijin zgled nam kaže, da ni dobro tisto, ko je v ospredju sebični »jaz« posameznikov ali interesnih skupin. Sebičnost slej ko prej pripelje v slepo ulico,« je še dejal nadškof Cvikl.
Praznovanje Marijinega vnebovzetja na Ptujski Gori se je pričelo že na predvečer praznika z bogoslužji, procesijo in molitvenim bedenjem. Sicer pa je bilo okoli bazilike Marije zavetnice tako kot se za verski praznik spodobi: stotnija stojnic z nabožnimi predmeti, izdelki umetne obrti, pa tudi za lačne in žejne se je našlo kaj.