Nadškof Cvikl: Letos nam je dana možnost, da božič zopet doživimo kot res družinski praznik

Trenutne razmere so drugačne od običajnih za ta čas v letu, a vsaka drugačnost je lahko po besedah Cvikla tudi izziv. "Mi smo sicer ves čas poudarjali, da je božič družinski praznik, a zadnja leta je to malo zvodenelo. Ker mnogi so šli na potovanje, smučišče ali kam drugam. Letos pa nam je dana možnost, da božič zopet doživimo kot res družinski praznik," je povedal v današnjem pogovoru za STA.

Poudaril je, da je ključno notranje doživljanje božiča in njegovega sporočila, kar naj velja tudi za verske obrede. Namesto obiska polnočnice iz navade naj prevlada individualno ali družinsko izvajanje božičnih opravil in obredov iz neke srčne želje, srčne potrebe. "Tam, kjer je vera, kjer je ta srčna želja, se bomo povezali. V srcu bomo doživeli to, kar bi tudi pri polnočnici. Če bomo dopustili, se nas bo tudi v teh dneh Bog dotaknil. Pač na drugačen način, mogoče celo bolj oseben, bolj globok," je prepričan nadškof.

V mariborski metropoliji so se kljub delni sprostitvi vladnih omejitev odločili, da svete maše še naprej obhajajo brez navzočnosti vernikov. Za to so se odločili zaradi slabe epidemiološke slike v regiji. "Iz spoštovanja, odgovornosti drug do drugega in želje, da se iz nastalega položaja čim prej izvijemo, smo sprejeli to odločitev, ki verjamem, da je težka. A ko veš, za kaj se žrtvuješ, je lažje," meni.

Vernike vabi, da obrede spremljajo po televiziji, radiu in elektronskih medijih. Dovoljena je tudi individualna duhovna oskrba, a po vnaprejšnjem dogovoru in upoštevanju vseh ukrepov za preprečevanje širjenja virusa.

"Cerkve so ostale odprte v smislu, da lahko posameznik vedno pride k nam za osebno molitev, za spoved ali prejem obhajila, seveda ob upoštevanju vseh omejitev. Mnogi mi povedo, da jim to zelo veliko pomeni. Da lahko dobijo tam moč, novo upanje, ki ga nato odnesejo domov in ga tam živijo," je povedal Cvikl.

Meni, da je epidemija prinesla tudi pozitivne spremembe. "Koronavirus je razgalil tako naše medsebojne odnose kot doživljanje boga in vere. Če smo prej bolj postavljali v ospredje sebe, smo zdaj postali bolj odgovorni drug do drugega, postali smo bolj čuteči, bolj nas bolita trpljenje, osamljenost in bolečina drugega," je prepričan.

Po njegovih besedah se je spremenil tudi odnos do vere. "Ni več moj bog, ampak to, kar oznanja božič, torej bog med nami. Bog kot tisti, ki stopa v to našo revščino, našo bedo, našo osamljenost, v naše hladne odnose. Kot tisti, ki prihaja, da nas poveže med seboj, naredi iz nas družino bratov in sester," je pojasnil.

Zaveda se, da so pri nekaterih ljudeh zaradi epidemije velike stiske, tudi v gmotnem smislu, zato v Slovenski karitas, katere predsednik je, nadaljujejo s svojimi programi. Čuti se predvsem potreba po psihološki podpori. "Vedno bolj se čuti osamljenost. Veliko več je klicev ljudi, ki si želijo nekaj minut pozornosti, tople besede, bližine, sočutja. Tudi tu hvala Bogu, da imamo telefone, elektronske medije, s katerimi lahko prihajamo v stik drug z drugim, tudi takrat, ko moramo biti zaprti doma," je dejal in vsem ljudem zaželel lepe in mirne praznike.