Revija Reporter
Slovenija

Nadomestne volitve v Kočevju: kdo bo nasledil Vladimirja Prebiliča

STA
1 468

3. okt. 2024 14:43 Osveženo: 14:45 / 03. 10. 2024

Deli na:

Vladimir Prebilič je odšel v Bruselj

Bobo

V občini Kočevje bodo v nedeljo nadomestne volitve župana, potem ko je bil prejšnji župan Vladimir Prebilič junija izvoljen za evropskega poslanca. Za njegovega naslednika se potegujejo štirje kandidati - Alenka Jelenovič, Gregor Košir, Vesna Lisac in Robert Tomazin.

Volilno pravico v občini Kočevje ima nekaj več kot 13.000 volivk in volivcev. Ti bodo lahko v nedeljo izbirali med Jelenovič, ki jo kandidira SNS, Koširjem, ki ga za župana predlaga lista Moja Kočevska, Lisac, ki jo kandidira SD, ter Tomazinom, ki ga kandidira SDS, ima pa, kot pravi, tudi podporo NSi.

Košir, Lisac in Tomazin so že zdaj tesno vpeti v politično življenje v občini. Košir je občinski svetnik in podžupan, ki po odhodu Prebiliča začasno upravlja funkcijo župana, Lisac in Tomažin pa sta občinska svetnika. Jelenovič je podpredsednica SNS.

57-letna Jelenovič je po izobrazbi srednja medicinska sestra. Za kandidaturo se je odločila, ker si želi, da bi bilo Kočevje varno okolje, ki bi bilo tudi gospodarsko stabilno in naravnano v prihodnost. Predvsem za mlade si želi, da bi ostajali doma in prispevali k napredku mesta, je dejala za STA.

Pri varnosti na prvo mesto postavlja ureditev romskih vprašanj. Pri tem poudarja nujnost ukrepov na državni ravni, predvsem drugačnega izplačevanja socialnih transferjev. Na ravni občine pa kot enega od možnih ukrepov vidi okrepitev občinske redarske službe, "ki ne bi delala samo dopoldne, ampak v treh izmenah", s čimer bi lahko bolj poskrbela za varnost, je dejala.

Nadaljevala bi trenutno začrtan turistični razvoj Kočevskega jezera. Podpira razvoj domačega gospodarstva, bi se pa zavzela za to, da bi Melamin in ostali industrijski obrati, ki lahko škodijo zdravju, proizvodnjo preselili izven mesta.

Spremenila bi tudi zdajšnjo ureditev prometa v mestu, tako da bi cesto skozi središče Kočevja, ki je trenutno enosmerna, spremenila nazaj v dvosmerno. "Kočevje namreč ni neko veliko mesto, prav tako se ne duši v prometu, da bi bilo potrebna zdajšnja ureditev, ki prebivalcem otežuje življenje," je dejala.

41-letni univerzitetni diplomirani ekonomist Košir se je za kandidaturo odločil, ker je že pet let tesno vpet v delovanje občinske uprave, vmes je bil tudi direktor kočevskega zdravstvenega doma, tako da dobro pozna glavne izzive.

Če bo izvoljen, želi nadaljevati Prebiličevo delo, med drugim izpeljati že začete projekte. Tudi on podpira nadaljnji razvoj Kočevskega jezera v smislu turistične destinacije. Pri tem si želi predvsem zasebno pobudo. Enako si želi, ko gre za širši razvoj turizma v občini.

V primeru izvolitve bi občina še naprej podpirala uspešna podjetja in nadaljevala širitev poslovnih con, je dejal. Selitev Melamina na drugo lokacijo podpira, poudarja pa, da bo morala pomagati predvsem država. "Bi pa seveda pomagala tudi občina," dodaja.

V središču mesta bi ohranil zdajšnjo ureditev Ljubljanske ceste, hkrati pa bi se zavzemal za večjo pretočnost glavne državne prometne žile skozi mesto z izgradnjo krožišča pri zdravstvenem domu. Slednjega ima država že v projektiranju, je dejal. Ga pa jezi, ker da je ministrica infrastrukturo Alenka Bratušek povsem ustavila projekt 3a razvojne osi.

Kot pomembno nalogo bodočega župana Košir izpostavlja reševanje romskih vprašanj, za katera pa si želi, da niso edina tema, ko gre za Kočevje.

51-letna Lisac je po izobrazbi diplomirana ekonomistka in je finančnica v enem od večjih kočevskih podjetij. Kot dolgoletna občinska svetnica dobro pozna razmere v občini, zato tudi kandidira za županjo. "S svojimi izkušnjami namreč lahko pripomorem, da se stvari spremenijo," je dejala.

Kot eno od pomembnejših tem, ki bi se jih lotila kot županja, izpostavlja romska vprašanja, kjer je občina po njeni oceni v zadnjih letih nekoliko zaspala. Tudi ona poudarja nujnost sistemskih ukrepov države, med ukrepi, ki jih lahko sprejme občina, pa navaja ustanovitev varnostnega sosveta, ki ga v občini še ni, pogostejše, enotedensko, sestajanje občinske komisije za spremljanje romske problematike ter okrepitev občinskega videonadzora na kritičnih mestih in redarske službe. "Predvsem v smislu, da bo ta obhode izvajala tudi v nočnem času, ne samo od 7. do 15. ure," je dejala.

Selitev proizvodnje Melamina izven mesta, vsaj tiste najbolj nevarne, podpira, prav tako podpira nadaljnji razvoj Kočevskega jezera. "Nasploh je treba narediti vse, da se v Kočevje pripelje čim več turistov," pravi.

Zdajšnjo enosmerno ureditev Ljubljanske ceste skozi središče mesta bi ukinila, saj ocenjuje, da je središče mesta z zdajšnjo ureditvijo povsem zaspalo. "Center mesta je namreč treba oživiti," je dejala.

53-letni Tomazin je magister znanosti in nekdanji direktor družbe Slovenski državni gozdovi. Za župana je kandidiral že leta 2022, a ni bil izvoljen, zdaj pa se mu zdi pravi trenutek, da kandidaturo ponovi.

Med pomembnejšimi zadevami, ki bi se jih moral lotiti novi župan, izpostavlja romsko problematiko. Slednjo bi reševal predvsem z okrepitvijo redarske službe in njenim delovanjem 24 ur. Stroške, ki bi pri tem nastali, bi kot regresni zahtevek poslal državi, četudi se zaveda, da ga ta verjetno ne bi plačala.

Primarno bi se lotil tudi reševanja težave s preveliko zadolženostjo občine in odhodi mladih. Prav odhajanje mladih iz občine namreč vidi kot eno večjih težav.

Nadaljnji razvoj Kočevskega jezera podpira, pri čemer pa se zavzema predvsem za javno-zasebno partnerstvo. Informacije, da bo eno od večjih podjetij iz Velike Britanije ob Kočevju zgradilo večji hotel, je ob tem označil kot nerealne. Naložba je predraga, meni.

Kot župan bi podpiral razvoj uspešnih podjetij, selitev Melamina na neko "intimno umaknjeno lokacijo" podpira. Je pa treba pred tem doseči dogovor med vsemi, ki se jih to dotika, je dejal.

Tudi Tomazin bi zdajšnji enosmerni promet v središču Kočevja spremenil nazaj v dvosmernega, a le za čas med peto uro dopoldne in peto uro popoldne, v vmesnem času pa bi ohranil enosmerno ureditev.