Danes je v Slovenski Bistrici potekala 11. redna seja Državnega sveta, prva, ki je v tem mandatu potekala na terenu. Svetniki so na pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obravnavali in potrdili predlog Zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Poleg tega so obravnavali tudi novelo Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in se kritično odzvali na postavitev 56 vetrnih elektrarn na območju Pohorja.
Državni svet je znova aktivno vključen v pripravo zakonodajne podlage, za katero državni svetniki verjamejo, da je korak k decentralizaciji oziroma večji vlogi regij. Novelo Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja jim je predstavila državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andreja Katič, predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, ki vodi Delovno skupino za pripravo pokrajinske zakonodaje, pa je poudaril, da v Državnem svetu verjamejo, da bi bilo mogoče sistem lokalne samouprave še izboljšati. »Novela Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja bi lahko zagotovila ustrezno zakonsko podlago za uvedbo pilotnih regij, predvidoma ene v zahodni in ene v vzhodni kohezijski regiji, v okviru katerih bi lahko dorekli naloge, ki bi se prenesle z države in občin na regionalno raven ter bi jih finančno ovrednotili,« je pojasnil Marko Lotrič.
Novela zakona predvideva tudi uvedbo Strategij regionalnega razvoja, v okviru katerih bi lahko v nekaj letih definirali razvojne prioritete regij in pripravili nabor konkretnih nalog, ki bi jih lahko v prihodnosti izvajale pokrajine. »Te spremembe zelo podpiram, saj sem prepričan, da Slovenija brez pokrajin izgublja pomemben razvojni potencial,« je še dodal Lotrič.
Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta
Državni svetniki so na pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obravnavali tudi Zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in jo tudi soglasno potrdili. Državni svetniki v zahtevi pozivajo Ustavno sodišče, da podrobneje prouči peti odstavek 12. člena ZKGZ, saj v tem delu krši ustavne določbe načela pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije, načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave in pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave.
Zakonodajalec trdi, da je želel z zakonom depolitizirati delovanje organov zbornice, toda po oceni pripravljavca zahtevka za presojo ustavnosti je dosegel prav nasprotno: hudo, neutemeljeno in nesorazmerno vmešavanje politike v avtonomijo zbornice.
Državni svetnik Branko Tomažič, predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je med drugim poudaril, da Zakon o KGZS omejuje politično udejstvovanje predstavnikom organov zbornice, kar ni v skladu s pomenom večstrankarske demokracije in s svobodo političnega udejstvovanja. Zakon omejuje tudi politično dejavnost članov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, saj uvaja institut neizvoljivosti, ki preprečuje že samo kandidiranje. »Zakon je tudi nedoločen – ne določa, kako se bo ugotavljala nezdružljivost funkcij, kdaj se bo to preverjalo in kako se bo varovala pravica članov KGZS, ob tem pa krši tudi ustavno načelo varstva zaupanja v pravo, saj v pravice članov KGZS posega retroaktivno,« je kritičen Branko Tomažič.
Državni svetniki so na seji obravnavali tudi svetniško vprašanje državnega svetnika Milana Ozimiča o problematiki umestitve 56 vetrnih elektrarn na območju Pohorja, ki ga bodo poslali Ministrstvu za naravne vire in prostor. »Gre za megalomanski projekt, ki bo korenito spremenil in degradiral kulturno krajino, prinaša pa tudi številne negativne vplive ter nevarnosti za življenje in delo ljudi. Projekt poleg tega onemogoča nadaljnji zeleni in trajnostni razvoj, ki je že opredeljen za območje Pohorja,« je pojasnil Milan Ozimič. Poudaril je, da so prizadeti deležniki, torej pohorske občine in okoljevarstveniki, Ministrstvu za naravne vire in prostor že večkrat posredovali svoja stališča, ki pa do zdaj ni ukrepalo.
»Od pristojnih odločevalcev upravičeno pričakujemo, da bodo pri odločitvah na strani življenjskih interesov na Pohorju živečih ljudi in ne na strani finančnih učinkov kapitalskih naložb,« je bil v obrazložitvi jasen Milan Ozimič. Gradnji vetrnih elektrarn na območju Pohorja (na Rogli, Treh Kraljih in na Arehu) nasprotujejo občine Slovenska Bistrica, Oplotnica, Ruše in Zreče, krajani krajevnih skupnosti Kebelj, Tinje in Šmartno na Pohorju, Civilna iniciativa Za Pohorje brez vetrnih elektrarn, pa tudi številna združenja in interesne skupine, kot so planinci, lovci, ribiči, kmetje, taborniki in gostinci.
Župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar
Zbrane je na prvi terenski seji Državnega sveta uvodoma nagovoril župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, ki je pozdravil idejo, da Državni svet RS svoje seje organizira v lokalnih skupnostih. »Svetnikom lahko tako neposredno predstavimo problematike, s katerimi se srečujemo v posameznih lokalnih okoljih. Državni svet pa posreduje težave, potrebe in nove ideje na lokalni ravni, ki so temeljne za naš razvoj, na nacionalno raven,« je pojasnil dr. Ivan Žagar. Ob tem je pozdravil odločitev Državnega sveta, ki bo prihodnje leto na njegovo pobudo organiziral razvojno konferenco, katere namen bo v luči vse večjih razvojnih razlik v državi dati odgovore, kako zagotoviti vsaj približno enakomeren regionalni razvoj Slovenije.
