Na portoroški plaži se strelja mafija, čez Kolpo plavajo miganti - kako varna je Slovenija?

Pred dnevi so odjeknili streli na portoroški plaži, šlo naj bi za mafijski obračun. Lani je moški iz ljubosumja streljal sredi ceste v Mariboru, v lokalu v ljubljanskem Pržanu pa je moški pred mnogimi gosti streljal na natakarico. V zavesti ljudi so tudi še vedno primeri Lipa, Global ali vožnja v nasprotno smer po štajerski avtocesti, ko se je pijani voznik zaletel v avto, v katerem so umrli trije mladi.

Kljub tem in drugim primerom se Slovenci, kot kaže raziskava policije za leto 2016, počutimo varne. Kar 78,7 odstotka sodelujočih se je v kraju, kjer živijo, počutilo varne ali zelo varne. Ogrožene ali zelo ogrožene se je počutilo osem odstotkov anketiranih. V primerjavi z letom 2014 se je občutek varnosti nekoliko izboljšal.

Analiza je pokazala, da na občutek varnosti vplivata tudi spol in status. Tako so ugotovili, da so se najvarneje počutile ženske, upokojenci, študentje oziroma dijaki, tisti, ki živijo v kraju z manj kot 2000 prebivalci. Najmanj varne pa so se počutili moški, tisti, ki so za zaposlitveni položaj označili kot drugo, in ljudje, ki živijo v kraju z več kot 10.000 prebivalci.

Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru se s stališči prebivalcev Slovenije o dejavnikih ogrožanja varnosti bolj sistematično ukvarjajo v okviru raziskovalne dejavnosti že od leta 2011. Po njihovih navedbah dandanes sicer vse pogosteje govorimo o konceptu človekove varnosti, ki povezuje različne humanitarne, ekonomske in družbene zadeve in poudarja prizadevanje za zmanjševanje trpljenja ljudi in zagotavljanje varnosti.

"Koncept človekove varnosti predpostavlja, da je glavna referenčna točka zagotavljanja sodobne varnosti posameznik. Zagotavljanje varnosti na lokalni ravni se najbolj navezuje na posameznikovo občutenje varnosti in posledično vpliva na kakovost njegovega življenja. Tako so danes za prebivalce Slovenije ključni nevojaški, societalni dejavniki ogrožanja varnosti kot so brezposelnost, revščina, kriminaliteta, prometne nesreče, gospodarsko nazadovanje, gospodarska kriminaliteta, alkoholizem, korupcija ter uničevanje okolja," sta za STA navedla dekan fakultete Andrej Sotlar ter predavateljica za področje varnostnih ved na fakulteti Bernarda Tominc.

Če po navedbah slovenskih varnostnih organov Slovenija velja za varno državo in je stopnja ogroženosti nizka, sogovornika opozarjata, da absolutne varnosti ni.

Zato je za zagotavljanje varnosti pomembna nevtralizacija groženj oziroma zaščita pred grožnjami, kar pa ni možno brez ustrezne zaznave virov ogrožanja.

Analizirati vire ogrožanja ni tako enostavno, saj imamo opraviti vsaj s tremi ravnmi njihove zaznave, sta opozorila. Tako lahko govorimo o deklarativnih virih ogrožanja, ki so zapisani v strateških dokumentih s področja varnosti, o tistih, ki so prepoznani med prebivalci, in dejanskih virih ogrožanja, ki se dejansko zgodijo.

"Če merimo varnost države glede na občutke ljudi, potem lahko to, da je Slovenija varna država, suvereno trdimo," sta ob tem dodala. To potrjujejo tudi ugotovitve v okviru raziskave Slovensko javno mnenje, ki, podobno kot policijske, kažejo, da se velika večina Slovencev počuti varno.

Podatki, ki sta jih navedla, kažejo, da so se številke sicer leta 2012 znižale. Če se je leta 2005 varno počutilo še 82 odstotkov ljudi, se jih je leta 2012 komaj 68 odstotkov. Je pa leta 2015 odstotek znova narasel na skoraj 79 odstotkov.

Ob tem sta strokovnjaka opozorila, da je varnost vedno stvar subjektivne presoje, pa naj bo to na ravni posameznika ali družbene skupine, saj temelji na oblikovanih vrednotah. "Varnost namreč ne pomeni nič več ali manj kot to, kar posameznik čuti, da varnost zanj predstavlja," sta navedla.

Grožnje varnosti so tisti pojavi, ki močno zmanjšujejo oziroma omejujejo eksistenco in razvoj. Ne glede na to, kaj je dejanska grožnja in kaj samo zaznana, pa je pomembno, kaj ljudje mislijo "in to morajo, hočeš nočeš, upoštevati tudi oblikovalci politik", sta dodala.

Viri ogrožanja sicer po navedbah Tominčeve in Sotlarja določajo varnostno politiko in posledično tudi interese in cilje države na področju varnosti. Poleg upoštevanja pričakovanj laične javnosti pa se mora politika nasloniti tudi na strokovno javnost, menita.

Največji izziv zagotavljanja nacionalne varnosti po mnenju strokovnjakov prav gotovo predstavlja soočanje z ogrožanjem javne varnosti in s t. i. dejavniki negotovosti, kot so revščina, brezposelnost, slabo delovanje države, negativna nataliteta.

Ob tem sta spomnila, da Evropa stoji pred izzivi, ki jih prinašajo migracije, nedorečene imigracijske politike, razraščajoč radikalizem in že dalj časa prisotni terorizem. "Ne smemo pozabiti niti izzivov, ki so posledica klimatskih sprememb, pa tudi vojaških groženj zaradi čedalje večje ponovne polarizacije med Zahodom in Vzhodom ne gre podcenjevati," sta dodala.

Značilnosti sodobnega varnostnega okolja sta kompleksnost in transnacionalnost. "Iz teorije (in zgodovine) vemo, da lahko nemirno sosedstvo katastrofalno vpliva na varnost države. Bližje ko so krizna žarišča, večji je ta vpliv, toda danes je svet 'globalna vas' in sama geografska oddaljenost ne zagotavlja obrambe pred negativnimi posledicami kriznih žarišč. Slovenija ima zanimiv, a hkrati tudi zahteven geostrateški položaj, zato smo izpostavljeni varnostnim pojavom, ki se nanašajo na organizirani kriminal, migracije, terorizem, širjenje nalezljivih bolezni, negativne okoljske pojave ipd.," sta navedla.

Čeprav bi bilo glede na medijski in politični diskurz moč sklepati, da so na občutek varnosti v Sloveniji bistveno vplivale migracije, pa po besedah Tominčeve in Sotlarja raziskave kažejo, da je veliko drugih stvari, ki tarejo Slovence bolj kot begunci in migranti. Lani so v okviru raziskav programske skupine izmerili stališča prebivalcev do pojavov, s katerimi se lahko srečajo pri življenju v neki skupnosti, in jih občutijo kot varnostni problem oziroma izziv.

"Izmed 39 navedenih pojavov so begunci in migranti padli v skupino najmanj ogrožajočih pojavov (spodnjih 20 odstotkov), in sicer na 34. in 35. mesto. Enako raziskavo smo izvedli tudi leta 2011. Ob primerjavi rezultatov obeh raziskav smo ugotovili, da je percepcija ogroženosti zaradi migrantov v letu 2017 celo upadla v primerjavi z letom 2011," sta navedla.

Stališča Slovencev do beguncev z območja nekdanje Jugoslavije, ki so v Slovenijo množično prihajali na začetku 90. let prejšnjega stoletja, se statistično ne razlikujejo od stališč do beguncev danes, ko ti pretežno prihajajo z območja Bližnjega Vzhoda in Podsaharske Afrike, sta dodala.

Seveda ni nepomembno ali človek živi ob sami meji, spremlja ukrepe varnostne politike in poostrenega režima, je na svoje oči videl dogajanje v času migrantske krize, je lastnik zemljišča, preko katerega se razprostira obmejna ograja ... Vse to, pa tudi senzacionalistično poročanje medijev samo še dodatno vpliva na to, kako vso situacijo vidijo ljudje. "Sprotno, odgovorno in kompetentno seznanjanje ljudi o dejanskih razmerah je najboljše, kar lahko naredimo za preprečevanje strahu in panike," sta prepričana strokovnjaka.