Po mnenju nekdanjega gospodarskega ministra Mateja Lahovnika je odločitev vlade glede omejevanja javne porabe pravična do vseh subjektov v pravni državi. Takšno omejevanje sicer res pomeni poseg v nekatere privilegije posameznika, a po drugi strani ljudje ne vidijo, kaj bi se zgodilo, če se ta poseg ne bi zgodil. Nimajo namreč izkušenj "s tistim najbolj črnim scenarijem" in zato tudi izognitev takšnemu scenariju običajno ni nagrajena, je dejal.
Dolžnost vlade je, da vzpostavi delovanje institucij v družbi, ki ne delujejo, denimo učinkovitost pravosodja, meni Lahovnik. "S tega vidika sem bil presenečen, koliko časa se je v Sloveniji namenilo razpravi o tem, ali naj tožilstvo spada pod ministrstvo za pravosodje ali za notranje zadeve, namesto da bi razpravljali o tem, ali bo ta rešitev dejansko prispevala k bolj učinkovitemu pravosodnemu sistemu," je povedal in dodal, da so spremembe potrebne, vlada pa jih mora izvesti.
Psiholog Hubert Požarnik pa je pojasnil, da ljudje ne vedo, kaj sploh je socialna država ravno zato, ker o "tako temeljnih rečeh", kot je pravičnost, danes v družbi ni konsenza. Kot pravi, imamo poleg temeljnih človekovih pravic zdaj še "cel kup dodatnih" pravic, ki pa so pravzaprav bonitete. Ljudje enačijo pravice s pravičnostjo, hkrati pa v naši družbi prevladuje individualizem, občutek odgovornosti pa peša. Ob tem tudi on meni, da so spremembe potrebne, a se boji "resnih problemov, da se bo vsaka zahteva po varčevanju razglasila kot napad na socialno državo".
Po besedah Požarnika bo treba začeti razmišljati, kako vzpostaviti socialno-varnostni sistem, ki ne bo več smel sloneti le na denarju, ob tem pa bo potrebna še "poštena preobrazba družbe". Današnjemu modelu se namreč izteka čas, zato bi država morala že zdaj "potegniti nekatere poteze, ki bi se ji obrestovale na dolgi rok".
V Sloveniji imamo sistemsko nepravičnost, ki je posledica pomanjkljivega delovanja inštrumentov pravne države, pa meni predsednik komisije SDS za globalna vprašanja Jože Rant. Med drugim se je dotaknil problematike "dvoličnosti" države, saj da se pri enih ljudeh pravna država izvaja, pri drugih pa ne. Ta sistemska nepravičnost po njegovem mnenju kaže, da ljudje ne zaupajo delovanju pravne države, s tem pa tudi ovirajo gospodarski razcvet.
Kot pravi Rant, v okviru omejevanja javne porabe ni treba odpuščati "na široko", saj bi se dalo že z racionalizacijo sistemov javne in regionalne uprave "marsikaj prihraniti na manj boleč način". Dodal je, da ima Slovenija majhen sistem, ki je težko vzdržljiv, zato morajo ljudje spoznati, da mora vsak nekaj prispevati, če hočemo preživeti. Ljudje namreč nimajo le pravic, ampak tudi dolžnosti, je še povedal.