"Zakaj se politiki ukvarjajo z nečim, kar se ne da spremeniti? Komu in zakaj bi Janez Janša hotel ukrasti državo? Ali pa gre mogoče za bivšo državo, ki je ni več in se je zato ne da ukrasti," se je spraševal Rupel. Ob tem je ugotovil, da ne gre za krajo države, kot nekateri očitajo predsedniku vlade, pač pa v resnici za podiranje vlade.
Rupel je poudaril, da je bila Slovenija doslej uspešna v razvoju zato, ker je prekinila s preteklostjo. Za boljšo prihodnost pa mora v prihodnje stremeti k štirim ciljem: doseči ideološko in kulturno spravo, izreči sankcije zoper tranzicijske dobičkarje, pripraviti načrt smotrne uporabe vseh naravnih in človeških virov ter pripraviti načrt za prihodnji mednarodni položaj Slovenije.
Publicist Andrej Aplenc je predstavil svoje izkušnje s protikorupcijsko komisijo. Ob tem je poudaril, da je protikorupcijska zakonodaja protiustavna, saj obtoženim ne omogoča, da bi se branili: "Po naši ustavi je nedolžen vsak, komur ni dokazana krivda. Vsak človek mora imeti možnost, da dokaže svojo nedolžnost."
Aplenc je tudi poudaril, da so slovenski tajkuni poskrili več deset milijard evrov po davčnih oazah, vendar naša policija, sodstvo in tožilstvo ne naredijo nič. "Kdo naj torej osvobodi Slovence plačevanja "desetine" tajkunom? Edini politik, ki je v Sloveniji to sposoben narediti, je Janez Janša. In to je pravi razlog, da ga je obsodila protikorupcijska komisija," je še dejal Aplenc.
Ekonomist Bernard Brščič pa je dejal, da Slovenija ni pravna država in da nikoli ni bila: "Ob osamosvojitvi smo si želeli pravne države, sedaj pa nimamo ne pravne in ne pravične države. Imamo domovino, ki ni pravična, in državo, ki je zaznamovana z vladavino treh K-jev: klientelizma, kriminala in korupcije."
Mikrofon so vzeli v roke tudi poslušalci v dvorani. Tako je poslanec SDS Danijel Krivec povedal, da sedanje dogajanje ni naključno in da se v zadnjem času dela tudi na diskreditaciji državnega zbora in poslancev.
SPOROČILO ZA JAVNOST ZBORA ZA REPUBLIKO
Sociolog in publicist dr. Matevž Tomšič je zbrane najprej spomnil, da je ob koncu minulega leta kazalo, da se bo situacija v Sloveniji končno normalizirale in da bo politična kriza, ki je že nekaj časa potekala, dokončno končana v interesu vseh. “Z odločbo Ustavnega sodišča je bila odprta pot ključnim reformam, ki so nujne za to, da se Slovenija srečno otrese krize. In tudi mednarodna politična in finančna skupnost se je na to pozitivno odzvala, zrasle so bonitetne ocene,” je povedal dr. Tomšič in dodal, da je “vse kazalo, da se naša država podaja na pot približevanju razvojno najuspešnejšim evropskim državam. Očitno to ni bilo vsem pogodu, zato so se rodili scenariji kot smo jim priča v zadnjem času.”
“Vprašamo se lahko, ali naj bodo vrednote: lakomnost, stremuštvo, zahrbtnost, nelojalnost, prevarantstvo. To zagotovo niso vrednote slovenske pomladi, so pa vrednote tistih, ki v teh dneh in tednih rušijo aktualno vlado,” je bil oster dr. Tomšič.
“Zato tisti, ki pristajamo na vrednote slovenske pomlade ne smemo molčati, ampak moramo kolikokrat je možno vzdigniti svoj glas v podporo tem vrednotam,” je zbrane nagovoril dr. Tomšič in ob zaključku poudaril, da “smo člani in simpatizerji Zbora za republiko svobodoljubi in demokrati, ki nikomur ne odrekamo pravice do javnega izražanja svojih mnenj, tudi, če nam ta mnenja niso všeč. Vendar pa si nikoli in nikadar ne bomo pustili vzeti pravice, da tudi sami izrazimo svoje mnenje.”
Zbranim je nato spregovoril dr. Dimitrij Rupel, ki je najprej povedal, da je za razumevanje prihodnosti potrebno razumevanje preteklosti, vendar pa naši mediji zelo veliko poročajo o preteklosti. “Preteklosti ni mogoče spreminjati, spreminjati pa je mogoče prihodnost in to je naloga politikov,” je povedal dr. Rupel in izrazil začudenje, da se toliko politikov ukvarja s preteklostjo. “Ali to pomeni, da želijo nadaljevati po starem? Menim, da so potrebne reforme,” je dejal dr. Rupel in povedal, da je potrebno ločiti med tistimi, ki se ukvarjajo s preteklostjo in tistimi, ki se ukvarjajo s prihodnostjo. “Nasprotniki te vlade se zelo resno bojijo sprememb,” je bil jasen dr. Rupel in spomnil na vse afere, ki so jih sprožili proti Janezu Janši.
“Račun za te uspehe je bil izstavljen konec aprila 2003, ko sta me direktor Vladnega urada za preprečevanje korupcije Boštjan Penko in odgovorni urednik Dela Mitja Meršol obtožila, da sem si želel nezakonito pridobiti premoženjsko korist, ker sem bil podpisal sporazum o sodelovanju ministrstva za zunanje zadeve z zasebno Pravno fakulteto in diplomatsko akademijo,” je povedal dr. Rupel. Razložil je tudi, da je Penko obvestil tožilstvo, na čelu katerega je bila Zdenka Cerar, da naj bi bil akademiji obljubil denar ministrstva, hkrati pa naj bi se bil "zasebno dogovoril", da bo predavatelj na tej šoli. Glede na to, da je šlo za brezpredmetne domneve in špekulacije - saj ni obstajala nobena zasebna diplomatska akademija, saj nihče ni niti izplačal niti prejel nobenega denarja - je sodišče februarja naslednjega leta dokončno zavrnilo pobudo tožilstva. “Zdenka Cerar pa je bila nato na pobudo Milana Kučana in Gregorja Golobiča postavljena za ministrico v Ropovi vladi, jaz pa sem to vlado zapustil julija 2004,” je še povedal dr. Rupel.
“Kako je lahko preteklost premagala prihodnost?” se je nadalje spraševal dr. Rupel, ki je zbranim tudi pojasnil, da “smo bili Slovenci pri vzpostavljanju svoje države uspešni zato, ker smo odločno prekinili s staro prakso, slabotni pa pri demokratičnih in gospodarskih reformah, kjer ni prišlo do prekinitve. “Slovenija potrebuje nekaj novih načrtov,” je poudaril dr. Rupel in izpostavil štiri načrte, ki jih mora izpeljati Slovenija da bo spet dosegla soglasje za prihodnost. Kot prvo je izpostavil načrt ideološke in kulturne sprave, kot drugega načrt sankcij zoper transakcijske dobičkarje, kot tretjega načrt smotrne uporabe vseh naravnih in človeških zmožnosti Slovenije in kot četrtega načrt za prihodnji mednarodni položaj Slovenije. Povedal je še, da so vsi našteti cilji bili zapisani že v Majniški deklaraciji leta 1989.
Obregnil se je še ob sestavo Komisije za preprečevanje korupcije in na svojem primeru povedal, da ima slabe izkušnje s senati, saj so ga dvakrat poslali na Goli otok brez možnosti pritožbe in podobno se dogaja tudi v primeru Janeza Janše in poročila KPK.
V nadaljevanju je spregovoril mag. Bernard Brščič, ki je orisal stanje v Sloveniji in povedal, da si takšne države ob osamosvojitvi nismo želeli. “Slovenski politični prostor lahko poimenujemo “demokratura”, saj se pojavljajo mnogo političnega sleparstva, slovenska demokracija ni zdrava, ni zdrave delitve na levico in desnico,” je povedal dr. Brščič. “Drugi problem je, da smo si obetali, da bomo živeli v svobodnem tržnem gospodarstvu, imamo pa tovarišijski kapitalizem, kjer so posamezniki prekanalizirali denar v davčne oaze. Želeli smo si tudi pravne države, ki je pogoj, da bi Slovenija postala pravična družba,” je nadaljeval dr. Brščič in izpostavil še problem neodvisnosti sodstva: “Kako je lahko sodna veja neodvisna, ko pa njen vrh obvladujejo “možje preteklosti”?
“Slovenija 2013 je domovina, ki ni pravična, je država, ki je zaznamovana z vladavino treh K-jev: klientelizmom, korupcijo in kriminalom,” je zbranim še povedal dr. Brščič. O vlogi Komisije za preprečevanje korupcije pa je dejal, da “je bila uporabljena za politkantsko moraliziranje”, ki je namenjeno diskreditaciji in likvidaciji.
”Kam bomo prišli, če nam bodo taki konstrukti zrušili vlado, zrušili državo in nas pahnili v naročje zaprosila za finančno pomoč,” se je vprašal dr. Brščič in zaključil, da moramo temu preprosto reči “ne”.