Revija Reporter
Slovenija

Na Hrvaškem objavili podatke o premoženju sodnikov

Jože Biščak

21. jun. 2013 5:27 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

V Sloveniji se sodstvo pred javnostjo skriva, na Hrvaškem pa je javno celó premoženje sodnikov.

Javnost si je ob nekaterih spornih sodniških odločitvah, na primer pri oprostitvi obtoženih v zadevi Balkanski bojevnik ali prisojeni večmilijonski odškodnini podjetju Mirage, ter odkritih povezavah med sodniki in stečajnimi upravitelji upravičeno postavila vprašanje o morebitni koruptivnosti slovenskega sodstva, ki, kot je pokazal tudi primer Hilde Tovšak, noče sprejeti niti odgovornosti. Branko Masleša, predsednik vrhovnega sodišča, je celo izjavil, da v sodstvu ni objektivne odgovornosti, ker so sodniki pri delu neodvisni. Še sodnikov na obravnavah ni dovoljeno slikati, da pa bi kaj izvedeli o njih ali njihovem premoženju, že meji na znanstveno fantastiko. Da bi jim lahko škodili ali jih ogrožali, vpije tretja veja oblasti. Toda s takim početjem škodijo predvsem davkoplačevalcem in državljanom.
 
Južni sosedje, na katere je Slovenija dolgo časa gledala zviška, so naredili red in omogočili svojim državljanom vpogled v premoženje sodnikov. Pogovori o tem, ali naj bo javno, koliko ima neki sodnik (in celo njegov zakonski partner) pod palcem, so se začeli pred pol desetletja, letos pa je bil sklenjen kompromis. Sprva je bilo sicer mišljeno, da bi bil spisek njihovega premoženja dostopen na spletu, vendar je marca obveljal predlog vlade, da mora sodstvo v osmih dneh podatke o premoženju sodnika posredovati tistemu, ki to zahteva.
 
Hrvaški mediji so to priložnost izkoristili in že maja podrobno objavili premoženje vseh predsednikov sodišč. Nekatera sodišča so šla v svoji preglednosti (da bi pač ovrgla vsak dvom o svoji neodvisnosti in nekoruptivnosti) še dlje in dovolila objavo premoženja vseh sodnikov na spletu. Tak primer je portal http://www.znet.hr/imovinske-kartice-sudaca za sodnike sodišča v Zadru, kjer so objavljene tako imenovane »premoženjske kartice sodnikov«. Tako lahko recimo za predsednico Trgovačkog suda v Zadru izvemo, kdaj in kje je rojena, imena njenih staršev in moža, da vozi fiat bravo letnik 1996, da ima privarčevanih 30.000 evrov in da ima pri Hypo banki 40.000 evrov kredita. Za njenega moža Mladena Bajlo pa lahko kdorkoli izve, da vozi deawoo tico letnik 2000, da ima v lasti Elanov čoln, da s sodnico živita v 150 kvadratnih metrov velikem stanovanju družinske hiše v Zadru, ki jo je Mladen podedoval in ki je bila zgrajena leta 1980, da ima še nekaj kmetijskega zemljišča, ki ga je prav tako podedoval, da ima tudi on privarčevanih 30.000 evrov in da prejema pokojnino v višini okoli 350 evrov.
Res je, o taki preglednosti slovenskih sodnikov v državici na sočni strani Alp lahko samo sanjamo.