O arbitraži o meji med Slovenijo in Hrvaško niso govorili,a je bila tema novinarskih vprašanj.
Na srečanju voditeljev procesa, ki je minilo v znamenju odprtega in iskrenega dialoga med pobudnicama procesa in članicama EU Slovenijo in Hrvaško ter državami Zahodnega Balkana, ki so na različni stopnjah približevanja evroatlanskim integracijam, je bilo, kot je dejal predsednik republike Borut Pahor, očitno, da je med državami Zahodnega Balkana pomanjkanje dialoga.
Vendar pa samo proces Brdo Brioni za to ne bo dovolj, zato so v sklepni deklaraciji izpostavili pomen ukvarjanja EU in njenih članic z regijo, potrebo po konkretnih političnih dejanjih unije, vzpodbujanju sprave, atmosfere sožitja, je dejal.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki je bil poseben gost srečanja, je izpostavil, da je kljub burni preteklosti Zahodnega Balkana pomembno iskati skupno prihodnost. "V Evropi bi morali vedeti, da vse, kar v tej regiji uspe ali ne uspe, vpliva na vso Evropo," je poudaril. Mir in stabilnost v regiji morata biti prioriteta EU in njenih članic, je dejal.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović pa je dejala, da izzivi v regiji niso majhni in da ne bi se smeli slepiti, da nekatera odprta vprašanja ne bi mogla znova eskalirati, zato je treba o njih govoriti. "Zdaj smo v vakuumu," je poudarila in pojasnila, da so v EU utrujeni od širitev, v Jugovzhodni Evropi pa utrujeni od reform, saj ni napredka pri približevanju EU in Natu. Zato je po njenem pomembno, da koncept širitve ne bo samo retorika, ampak podprt s konkretnimi koraki in da bo Zahodni Balkan redno na dnevnem redu EU.
O pomenu širitve unije na Zahodni Balkan so govorili tudi zunanji ministri procesa. Gostitelja srečanja, slovenski in hrvaški zunanji minister Karl Erjavec in Davor Ivo Stier, sta po pogovorih povedala, da si bosta Slovenija in Hrvaška s skupnimi močmi prizadevali, da širitev na to območje ostane na agendi EU.
Minister Erjavec je pogovor ministrov označil kot neke vrsto pripravo na vrh berlinskega procesa, ki bo 12. julija v Trstu. Po njegovih besedah so se ministri dogovorili, da bodo poslali Evropski komisiji pismo, "ki bo dobra podlaga za razpravo" na tem vrhu. Pri tem je Stier izpostavil komplementarnost obeh procesov.
Ministri so se tudi strinjali, da Zahodni Balkan že sodi v Evropo in EU, da pa morajo države v regiji opraviti vse reforme - od krepitve državnih institucij do vladavine prava, torej boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, je dejal Erjavec.
O mejah oziroma skorajšnji odločitvi arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško ne predsedniki, niti zunanji ministri, po lastnih navedbah niso govorili. Je pa prišlo vprašanje v ospredje ob novinarskih vprašanjih.
Predsednik Pahor je tako na novinarski konferenci po srečanju predsednikov spomnil na pomen uveljavitve odločitve arbitražnega sodišča. Če Slovenija in Hrvaška v šestih mesecih ne bosta uspeli uveljaviti odločitve arbitražnega sodišča, po njegovem mnenju ne bosta več imeli moralne avtoritete za vodenje procesa Brdo Brioni in lahko bi se vrnili na stanje incidentov, česar si ne želi nihče.
Ob tem je poudaril, da ne ve, kakšna bo razsodba sodišča, ve pa, da ni kompromisov glede tega, da je treba njegovo odločitev spoštovati. "Možno je najti kompromis le glede načina uveljavitve," je dejal.
Izpostavil je tudi, da arbitražni sporazum določa, da bi lahko katerakoli vlada kadarkoli predlagala dvostransko rešitev vprašanja meje, a se za to niso odločile, saj sta državi vedeli, da ne moreta doseči več, kot lahko dosežeta z arbitražo.
Hrvaška predsednica je ponovila, da mora spoštovati odločitev sabora, ki je julija 2015 odločil, da bo Hrvaška izstopila iz arbitražnega sporazuma. Poudarila je še, da si Hrvaška želi ohraniti dobre odnose s Slovenijo in da je pripravljena vprašanje meje rešiti tudi na druge načine.
Steinmeier je na vprašanje odgovoril z besedami: "Stališče Nemčije je, da izhajamo iz načelnega spoštovanja mednarodnega prava, kot pa smo slišali iz izjav slovenskega predsednika in hrvaške predsednice, sta državi v sporu glede vsebine, obsega in pogojev arbitražnega sporazuma, zato gre za bilateralni spor in upam ter verjamem, da obe državi zdaj tako cenita dobrososedske odnose, da iz tega konflikta ne bo nastal nov mejni spor in zasenčil dobrih odnosov med državama".
Tudi Erjavec je na novinarski konferenci po srečanju ministrov ponovil stališče Slovenije, da od članice EU pričakuje spoštovanje mednarodnih sporazumov. Stier je na drugi strani zatrdil, da je hrvaška vlada na podlagi odločitve sabora o odstopu od arbitražnega sporazuma izvedla "vse potrebne obvezne postopke za izstop iz arbitražnega procesa", medtem ko so nekateri hrvaški mediji poročali drugače.
Predsedniki in ministri so ob robu srečanja na Brdu imeli tudi dvostranske pogovore. Erjavec se je tako ločeno sešel z novim makedonskim kolegom Nikolo Dimitrovom in srbskim zunanjim ministrom Ivico Dačićem. Z obema je govoril o približevanju njunih držav avroatlanskim integracijam, z Dačićem pa tudi o nasledstvu.
Proces Brdo Brioni je neformalna oblika sodelovanja, nastala na pobudo Slovenije in Hrvaške leta 2010, za okrepitev odnosov med državami Zahodnega Balkana v luči približevanja EU in Natu. V njej ob pobudnicah sodelujejo BiH, Srbija, Črna gora, Kosovo, Makedonija in Albanija.
