Muzej jaslic na Brezjah lani obiskalo več kot 20.000 ljudi

V muzeju, ki je za obiskovalce zanimiv preko celega leta, je na ogled okoli 400 eksponatov. Razstavo pa tudi stalno dopolnjujejo oziroma spreminjajo.

Tradicijo upodabljanja božičnih dogodkov in Jezusovega rojstva ter postavljanja jaslic je pred skoraj 800 leti začel Frančišek Asiški in ta tradicija se nadaljuje v cerkvah po vsem svetu. Tradicijo ohranjajo tudi Frančiškani na Brezjah. Zbiranja jaslic se je pred nekaj desetletji sistematično lotil pater Leopold Grčar. Nastalo je Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije, ki je leta 2001 odprlo muzej.

Kot pravi rektor bazilike Marije Pomagaj na Brezjah pater Robert Bahčič, zgodovina postavljanja jaslic spada k Frančiškanom in jo je treba ohranjati. Zato so se pred tremi leti lotili celovite prenove muzeja, ki je 17. decembra lani ponovno odprl svoja vrata.

Kot po enem letu delovanja prenovljenega muzeja pravi vodja muzeja jaslic in romarskega urada na Brezjah Andreja Eržen Firšt, so na odziv ponosni. Zabeležili so več kot 20.000 obiskovalcev, ti pa so nad videnim navdušeni.

Jaslice niso zanimive le v času božiča, ampak vse leto. Imajo namreč večplasten pomen. Njihova osnova je prikaz rojstva odrešenika Jezusa Kristusa. Hkrati pa jaslice prikazujejo osnovne vrednote, kot so družina, toplina in domačnost, je izpostavila Eržen Firštova.

Skozi deset prostorov muzeja je na približno 330 kvadratnih metrih prikazana zgodovina razvoja in nastajanja jaslic. Na ogled so jaslice iz vseh koncev sveta, ki se med seboj zelo razlikujejo, v vseh pa se odraža bogastvo kulturne dediščine.

Poleg tega se z jaslicami ukvarja veliko ljudi, od akademskih kiparjev do amaterjev. Vsem pa je skupna ljubezen do ustvarjanja. Vsake jaslice so nekaj unikatnega in povedo nekaj o okolju in času, v katerem so nastale.

Bahčič denimo izpostavlja jaslice iz svete dežele, iz Jezusovega rojstnega kraja, ki jim jih je podaril kustos v sveti deželi, s katerim sta z Bahčičem skupaj študirala v Rimu. Posebej so mu všeč tudi jaslice iz Peruja, ki ponazarjajo tamkajšnji božični ples.

V muzeju stalno prejemajo nove eksponate, ki jih tudi restavrirajo. Takšne celovite obnove so bile recimo potrebne slovenske jaslice iz okoli leta 1900. Nekateri jaslice posodijo muzeju, drugi jih poklonijo. "Če kje vidimo kakšne, ki bi bile zanimive, jih tudi kupimo," je pojasnila Eržen Firštova.

Razmišljajo že, kako bi muzej razširili ali bi ga obogatili z možnostmi za nova doživetja. Ključno se ji zdi, da za jaslice kakovostno poskrbijo in jih opremijo s strokovno razlago. Zato pripravljajo katalog, potrebni pa bodo tudi opisi v italijanščini in nemščini. Poleg tega so vložili predlog za vpis jaslic na seznam nesnovne kulturne dediščine in sedaj čakajo na odgovor etnografskega muzeja.

Muzej je zelo dobra vsebinska pridobitev za razvoj romarskega turizma, je prepričana Eržen Firštova, ki si želi, da bi prepoznali prispevek romarskega turizma k rezultatom turizma. Letno na Brezje pride že okoli 300.000 ljudi. Zato ta turistični segment turizma nikakor ni zanemarljiv, ima pa tudi velike multiplikativne učinke.