Brent Robert Hartley je v uradu, ki ga vodi pomočnica državnega sekretarja ZDA za evropske in evrazijske zadeve Victoria Nuland, na položaju namestnika pomočnice Johna Kerryja od leta 2012. Pristojen je za nordijske, baltske in države severnega dela Srednje Evrope.
Pred tem je od leta 2010 zasedal položaj direktorja za evropske varnostne in politične zadeve, dve leti pred tem pa je bil direktor urada za Pakistan. Leta 2007 in 2008 je opravljal dela politično-vojaškega svetovalca v Afganistanu, od leta 2006 do leta 2007 pa je bil namestnik direktorja za evropsko varnost in politične zadeve.
59-letni Hartley ima veliko izkušenj s protiterorizmom, saj je bil od leta 2005 do leta 2006 višji svetovalec za mednarodne odnose pri Nacionalnem protiterorističnem centru. Od leta 2003 do leta 2005 pa je bil na položaju direktorja regionalnih zadev v Uradu protiterorističnega koordinatorja.
Prav tako ima izkušnje z Evropo, saj je bil od leta 2000 do leta 2002 namestnik političnega svetovalca ameriške misije pri zvezi Nato v Bruslju. Na ta položaj je napredoval s položaja uradnika za politično-vojaške zadeve v ameriški misiji pri zvezi Nato.
Hartley je dobro znan slovenskim diplomatom, saj je bil junija lani govornik na proslavi dneva državnosti v prostorih slovenskega veleposlaništva v Washingtonu, ko se je s položaja hkrati poslavljal predhodnik Boža Cerarja na položaju veleposlanika Roman Kirn.
Hartley je lani med govorom čestital Sloveniji v imenu Kerryja in Obame za 22 let samostojnosti, pohvalil stabilne partnerske odnose med državama in poudaril pomen Slovenije v transatlantskem zavezništvu kot strateške partnerice, ki promovira skupne vrednote.
V State Departmentu je delal tudi v pisarni za Ciper in v uradu za regionalne zadeve proti širitvi jedrskega orožja, v uradu za evropsko varnost in politične zadeve ter v uradu za evropske in kanadske zadeve. Služboval je tudi na veleposlaništvu ZDA v Rimu.
Rodil se je v Medfordu v zvezni državi Oregon, izšolal se je na kolidžu Hampshire v zvezni državi Massachusetts in na Nacionalnem vojnem kolidžu v Washingtonu, kjer je opravil magisterij. Svoj prvi položaj na tujem je dobil leta 1981, ko so ga poslali v veleposlaništvo ZDA v Kairo.
Obama se je podobno, kot v primeru Mussomelija, odločil, da v Slovenijo pošlje kariernega diplomata, zaradi česar v senatu s potrditvijo ne bi smelo biti težav. Neuradno se je izvedelo tudi, da mu je Slovenija že dala zeleno luč.
Hartley bo v senatnem odboru za mednarodne odnose, ki ga vodi demokrat Robert Menendez, zaslišan v naslednjih tednih. Zaslišanje bo potekalo v pododboru za evropske zadeve, ki ga vodi demokrat iz Connecticuta Chris Murphy.
Leta 2008 je omenjeni pododbor vodil tedanji senator iz Illinoisa Barack Obama, ki je takrat vodil zaslišanje kandidata za veleposlanika v Sloveniji na predlog predsednika Georgea Busha mlajšega Youssefa B. Ghafarija.
Ghafari ni bil karierni diplomat in je prihajal iz poslovnega sveta, na zaslišanju pa ni bilo težav, saj je pokazal dobro poznavanje države, kamor so ga pošiljali.
Obama ima sicer kot predsednik z imenovanjem veleposlanikov manj sreče. Senatu je predlagal nekaj kandidatov, ki se niso izkazali.
Med njimi je velik politični donator George Tsunis, ki ga je Obama že lani predlagal za veleposlanika na Norveškem, a ga senat še ni potrdil.
Tsunis je za Obamove kampanje zbral skoraj 850.000 dolarjev, med zaslišanjem v senatu pa je med drugim priznal, da Norveške ne pozna, premierko je spremenil v predsednico, stranko v vladajoči koaliciji pa označil za marginalno skupino.
Norveški Američani so se pritožili, demokratska senatorja iz Minnesote, kjer je veliko potomcev skandinavskih priseljencev, Al Franken in Amy Klobuchar - sicer slovenskega rodu - pa sta napovedala, da ne bosta glasovala za potrditev.