Revija Reporter
Slovenija

Muslimansko obredno klanje živali brez omamljanja tudi v Sloveniji?

Jože Biščak

19. okt. 2017 7:46 Osveženo: 11:09 / 19. 10. 2017

Deli na:

Ustavni sodniki se bodo morali kmalu izreči o pobudi slovenskih muslimanov, da lahko živali obredno zakoljejo brez omamljanja.

Morda bodo lahko muslimani v Sloveniji kmalu obredno klali živali. Ustavno sodišče se bo moralo kmalu izreči o pobudi Slovenske muslimanske skupnosti (SMS), ki predlaga razveljavitev 25. člena zakona o zaščiti živali, ki za zakol nalaga, da je treba žival (izjema so zajci, kunci in perutnina za zasebno uporabo) prej omamiti.

»Navedena zakonska odločba pomeni neposreden in protiustaven poseg v ustavne pravice in svoboščine,« je v zadnji Pravni praksi zapisal pravnik Andraž Teršek, ki je kot ustavni težkokategornik za SMS napisal pobudo za oceno ustavnosti zakona.

Leta 2013 je državni zbor sprejel novelo zakona o zaščiti živali, s katero je v Sloveniji prepovedan zakol brez omamljanja. Do takrat je veljalo, da je obredni zakol sicer mogoč, a je prej treba pridobiti dovoljenje, po novem pa zaradi humanega ravnanja z živalmi in preprečevanja njihovega trpljenja tudi dovoljenje ni bilo več mogoče.

Za muslimane, ki imajo halal (kar je dovoljeno) in haram (kar je prepovedano), ni sporna le hrana, ampak tudi način klanja živali. Ta mora biti zaklana tako, kot predpisuje islam. Ker je spremenjeni zakon to prepovedoval, je SMS takoj po sprejemu na ustavno sodišče naslovila pobudo za oceno ustavnosti zakona, saj naj bi bile kršene človekove pravice.

Za muslimane je pobudo spisal Andraž Teršek. Objavljena je bila kot priloga v zadnji, 38. številki Pravne prakse (5. oktober), to bi lahko pomenilo, da se bliža čas, ko bodo o njej odločali ustavni sodniki.

Ustavni pravnik je zapisal, da je muslimanska skupnost »domača«, torej »nacionalna« organizacija, v kateri so »slovenski državljani muslimanske veroizpovedi«, kar pomeni, da jim ustava jamči »prakticiranje in izpovedovanje vere«.

Ker pa izpovedovanje muslimanske vere ni samo klicanje k Alahu, ampak tudi način življenje, pri čemer je obredni zakol pomemben, zakon o zaščiti živali »neposredno posega v ustavne pravice in svoboščine slovenskih muslimanov in pripadnikov SMS«.

Po njegovem sta z zakonom neposredno kršena 7. člen (enakopravnost in svoboda verskih skupnosti) in 41. člen (svoboda vesti) ustave, posredno in v povezavi pa še 1. člen (načelo demokratičnosti). 2. člen (načelo pravne države) in 14. člen (enakost pred zakonom).

Teršek je še zapisal, da je v večini držav EU obredno klanje dovoljeno, v Sloveniji pa država skuša ustvariti vtis, da »slovenski muslimani množično in pogosto izpovedujejo svojo vero v obliki obrednih usmrtitev živali brez omamljanja«. Vlada se je na pobudo odzvala že leta 2014 in očitke o neustavnosti zakona zavrnila.

V večini držav EU je bilo obredno klanje pod določenimi pogoji dovoljeno, danes zaradi naraščanja terorističnih groženj ponekod razmišljajo, da bi ga prepovedali (podobno kot nošnjo burk). Prizori obrednih klanj, ki jih klavci redno objavljajo na družbenih omrežjih, so grozljivi, Evropa pa z to islamsko tradicijo nima prav nič skupnega.