V najboljših časi je bila Mura velik mecen, za tovarniško zbirko so kupovali umetniške slike, grafike in skulpture, seveda so se zaradi tega Murine šivilje odrekale delu dohodka. Na tovarniškem dvorišču so bili postavljeni kipi Dušana Tršarja, Slavka Tihca, Petra Černeta, Janeza Boljke, Luja Vodopivca, Toneta Demšarja, Janeza Lenassija in Mojce Smerdu. Ves umetniški fond Mure je seveda končal v stečajni masi. Galerija Murska Sobota in Pokrajinski muzej sta si vse od leta 2010 prizadevala, da bi ta umetniška dela odkupili za njihove javne zbirke in jih s tem zadržali v Murski Soboti.
Skulpture so bile tako še enkrat plačane, če seveda upoštevamo, da so jih nekoč plačale Murine šivilje, in postavljene na zelene površine blokovskega naselja na ulici Štefana Kovača. Priznati je treba, da gre za pohvalno gesto lokalnih oblasti.
Manj pohvalne so razmere na cestah in pločnikih ob Lendavski ulici, kjer je v času razcveta tovarne Mura nastalo veliko blokovsko naselje za Murine delavce. Luknja pri luknji, razpokan asfalt z udarnimi jamami, ki so nevarne za avtomobile g, kaj šele za kolesarje in pešce. Vendar se lokalne oblasti že nekaj mesecev niso zganile. »Kot da smo drugorazredni meščani,« je dejala ena od nekdanjih Murinih šivilj in stanovalka Lendavske.
Sobočani v šali radi povedo, da so mesto asfaltnih krp in krpic. Še ko so se lotili izgradnje osrednjega krožišča na Trgu zmage, je novo prevleko dobilo zgolj krožišče, druge cestne površine osrednih ulic pa le tu in tam kako asfaltno krpico.
