Mramor o sindikatih: Naj sami hodijo okrog vlagateljev in jih prosjačijo za denar

Na pripombo, da sindikati ne bodo privolili v podaljšanje zamrznitve, je Mramor odvrnil: "Potem pa naj sami hodijo okrog vlagateljev in jih prosjačijo za denar za socialne transferje brezposelnim, predvsem mladim."

Zaveda se sicer, da tak načrt ni realen. "To je politična realnost, znotraj katere je treba krmariti," je odvrnil na opozorilo, da bi se na koncu spet pojavil predsednik DeSUS Karl Erjavec s svojim izsiljevanjem in bi se mu zaradi miru v koaliciji popustilo.

Mramor zanika očitke, da bi zagovarjal pretirano varčevanje. "Povejte mi, kje varčujemo? To mi gre že prav na živce, saj gre dejansko za nujno usklajevanje porabe z razpoložljivimi prihodki," je opozoril.

Imamo 2,6-odstotno gospodarsko rast in v tako dobri situaciji je smotrno trajno znižati javnofinančni primanjkljaj, ne pa prelagati bremena večje sedanje potrošnje na prihodnje generacije, je dodal.

Slovenija mora letos znižati javnofinančni primanjkljaj pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). In kako daleč smo šli, je vprašal ter odgovoril: "Načrtujemo znižanje na 2,9 odstotka BDP. ... Šli smo do skrajne meje možnega, zato da ne bi ubijali rasti."

Pri tem pa Mramor obljublja, da vlada ne bo pretirano hitela z zmanjševanjem primanjkljaja. "Če bomo pametno zmanjševali primanjkljaj, po najnižjih možnih odstotnih točkah, v skladu z evropskimi pravili, bo to najboljša možna podpora gospodarski rasti, hkrati pa bo to začetek zniževanja deleža dolga v BDP," je dejal.

Ob tem je opozoril, da moramo paziti, kaj delamo na področju javnih financ. Kajti že v primeru manjše krize, ki bi lahko nastala v svetu, lahko spet pridemo v situacijo, ko bomo imeli težave z refinanciranjem in ponovno bomo v takšnih težavah kot v letih 2012, 2013.

O pozivu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) k zmernejši rasti minimalne plače je Mramor dejal, da ta sploh ne sme rasti, niti za en evro. Samo tako bo namreč mogoče mladim zagotoviti več priložnosti za zaposlitev.

Ne moremo si starejši prigrabiti plače, socialne transferje, pokojnine, mladi pa bodo ostali brez služb, je dejal in pribil: "To ne more biti naš cilj in pika."

O strategiji upravljanja kapitalskih naložb države pa je povedal, da še ni dokončna. Vprašanje je, kakšna bo, ko bo šla skozi vladno in nato parlamentarno proceduro, je dejal. Sicer pa nikoli ni mogoče sestaviti povsem čistega seznama, kajti mnenja o tem, katere so naše ključne konkurenčne prednosti, se razlikujejo, poleg tega pa so v ozadju močni interesi.

Konkretno pa je denimo o NKBM dejal, da je pričakovanje, da naj bi z njeno prodajo dobili nazaj toliko, kolikor je vanjo z dokapitalizacijo vložila država, iluzorno. "V banko se je vložilo zato, da se je pokrila velika izguba. Nekdo, ki banko kupuje, pa jo kupuje za toliko, kolikor lahko od nje pričakuje v prihodnosti," je dejal.