zahi hawass Svet24.si

Resnični Indiana Jones

david cameron, kijev Svet24.si

Britanski zunanji minister z izjavo prestopil ...

matjaz kovacic bobo Necenzurirano

Ne Ljubljana. Da je Maribor izgubil banko, so ...

tina gaber robert golob krizarjenje ickoti Reporter.si

Golob ni imel časa razmišljati o naši ...

doncic Ekipa24.si

Luka Dončić po veliki zmagi: 'Počutim se ...

Resno? Je on tisti, zaradi katerega bo planet uničen? Odkrito.si

Nas bo Elon Musk pokončal?

1714382871-006-cel-oli-240428-lv-1714382855842 Ekipa24.si

Celjani mislijo resno! Snubili Modrića in ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Mramor: Apetiti v javnem sektorju ne smejo znoreti

Deli na:
Mramor: Apetiti v javnem sektorju ne smejo znoreti

Foto: Bobo

Ob dobrih makroekonomskih kazalcih finančni minister Dušan Mramor opozarja, da apetiti po javnih sredstvih ne smejo neproporcionalno narasti. "Smo v situaciji, ki ponuja velikanske priložnosti. Da bi jih izkoristili, ne smemo narediti nobene napake, ker se bomo sicer vrnili tja, kjer smo bili. Nazaj v krizo," je povedal v pogovoru za Večer.

"Pri pokojninah moramo vzdržati bolj ali manj na tej ravni, enako velja za plače v javnem sektorju. Treba je še malo stisniti zobe, ker bo potem res bolje. Za gospodarsko rast pa je ob teh predpogojih ključno zaupanje in sprostitev osebne in investicijske porabe zasebnega sektorja. Zaposlenost raste," je dejal za včerajšnjo prilogo časnika.

Kot je nanizal, je bila inflacija v zadnjih letih zelo nizka in upokojenci so od krize naprej izgubili relativno malo. Najprej zato, ker se število upokojencev povečuje in se pokojninski izdatki iz leta v leto povečujejo, poleg tega je bilo usklajevanje pokojnin tudi v času krize.

Po njegovih navedbah so izdatki za pokojnine v času krize poskočili za 14,2 odstotka, izdatki za plače v javnem sektorju pa so ostali praktično nespremenjeni. "Če se bo zniževanje razmerja med zaposlenimi in upokojenimi nadaljevalo in če ne bomo dosegali zelo visoke gospodarske rasti, bo tak sistem nevzdržen. Številke se ne izidejo. Pika."

Mramor je potrdil, da bo vlada analizirala sedanji davčni sistem in ga prilagodila tako, da bo konkurenčen. "Lahko se zgodi, da bomo spreminjali dohodnino in tudi obdavčitev dobička pravnih oseb. Kako, še ne morem odgovoriti, smer pa je znana. Želimo si nižjo davčno obremenitev dela in večjo davčno obremenitev premoženja," je povedal.

Nepremičninski davek bi lahko začeli plačevati prihodnje leto ali v letu 2017. "Ta zakon je relativno zapleten, za seboj potegne še evidentiranje nepremičnin in njihovo ocenjevanje in bo moral prehoditi vse faze. Želimo pa si, da bi bil do konca domišljen in da bi imeli dobre evidence o nepremičninah, da se ne bi ponovila kalvarija, ki jo še pomnimo," je spomnil.

Po ministrovih ocenah Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) deluje dobro. "Poročila računskega sodišča in Komisije za preprečevanje korupcije se v DUTB nanašajo predvsem na leto 2013. Lani so tako večino težav z odločanjem, na katere sta opozarjali ti dve inštituciji, že odpravili," je povedal.

O prejemkih vodilnih v DUTB ter izdatkih DUTB za zunanje svetovalce, ki so vseskozi tarča številih kritik, je vnovič povedal, da so pripravili nov predlog prejemkov v DUTB, ki bo veljal za neizvršne in izvršne direktorje ter ključne svetovalce.

"Zasledujemo cilj, da pridobimo najboljše strokovnjake, hkrati pa, da so njihovi prejemki sprejemljivi. Vlada bo predlagala tudi kadrovske spremembe pri neizvršnih direktorjih. Trudili se bomo za spremembe tudi v obstoječih pogodbah vodilnih DUTB, ki bodo nadaljevali delo," je povzel in dodal, da so oba vodilna moža DUTB povabili, da ostaneta za dogovorjen čas.

Glede najnovejših pozivov po najrazličnejših pregledih pravilnosti in ustreznosti sanacije bančnega sistema v letih 2013 in 2014 je Mramor dejal, da je prav, da se odpravi dvome. "A naj takoj povem, da sem proti forenzičnem pregledu bank, medtem ko sem pregledu skladnosti postopkov z zakonodajo naklonjen."

Kot je pojasnil, je ocenjevanje vrednosti vedno odvisno od predpostavk, ki jih uporabimo. "Ker današnje ocene vrednosti po definiciji ne bodo enake tistim, ki so bile narejene pred letom ali dvema. In tudi če jo vrednotijo trije ocenjevalci, ne bomo dobili ene ocene, ampak tri," je ponazoril.

Tako je proti temu, da po tem, ko smo porabili desetine milijonov evrov za stresne teste in za vrednotenja aktive bank, zopet porabimo toliko denarja. "Ponavljam, prave vrednosti ni. Kot pravijo, je vrednost le v očeh oziroma v predstavah tistega, ki bi nekaj imel, ali tistega, ki nekaj ima."