Molčeča ministrica: po mesecih ponižanj in cincanja je Kozlovičevi preostal le odstop

Kozlovičeva, magistra pravnih znanosti, rojena leta 1962, je pred prevzemom pravosodnega resorja marca 2020 za krajši čas vodila Agencijo RS za okolje, sprva kot vršilka dolžnosti, od novembra 2019 pa s polnim mandatom. Je nekdanja policijska uslužbenka, pred vstopom v politiko leta 2014 pa je bila devet let načelnica koprske upravne enote. Na volitvah 2014 je bila izvoljena za poslanko SMC, leta 2016 pa je postala generalna sekretarka vlade Mira Cerarja. Bila je tudi podpredsednica SMC in uradna govorka stranke. Delovala je tudi kot svetovalka zagovornika načela enakosti.

Mandat Kozlovičeve je operativno zaznamovala predvsem epidemija novega koronavirusa, ko so morali na ministrstvu za pravosodje hitro pristopiti k digitalizaciji pravosodja, da je to lahko čim bolj poslovalo tudi brez osebnega stika strank. V tem letu je bil sprejet tudi zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke, ki med drugim ustanavlja hišo za otroke. Projekt, ki so ga začeli že predhodniki Kozlovičeve na ministrstvu, predvideva ustanovitev hiše, namenjene celostni obravnavi otrok, ki so udeleženi v kazenskem postopku kot žrtve, priče ali storilci kaznivih dejanj.

V mandatu Kozlovičeve je bil sprejet tudi zakon o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj, ki ureja obdelovanje in varstvo osebnih podatkov v postopkih pred represivnimi organi ter posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, daje na razpolago možnosti za obrambo ali uresničevanje njegovih pravic.

Konec lanskega leta je bila sprejeta tudi novela zakona o državnem tožilstvu, ki je določila pogoje za zaposlitev evropskih delegiranih tožilcev. SMC je med parlamentarno proceduro predlagala dopolnilo, po katerem bi državne tožilce v že začetih postopkih namesto vlade imenovala pravosodna ministrica, a neuspešno. In prav imenovanje evropskih delegiranih tožilcev je na koncu odneslo Kozlovičevo.

Predlog dveh kandidatov je več mesecev čakal na seznanitev vlade z njim. Z izborom kandidatov ni bil zadovoljen predsednik vlade Janša, ki je že marca v DZ postopek izbire, kot ga določa zakon, označil za nenavaden, češ da je vlada le poštar. Napovedal je, da se vlada, dokler odgovori ne bodo jasni, s predlogom ne bo seznanila.

Zastoj v imenovanju je odmeval tudi v tujini. Tako je evropski komisar za pravosodje Didier Reynders februarja pozval Slovenijo, naj pohiti in potrdi slovenska člana evropskega javnega tožilstva ter tako novoustanovljenemu organu omogoči delovanje tudi v Sloveniji.

Kozlovičeva je marca v oddaji TV Slovenija Studio City napovedala, da bo pri predlogu vztrajala. Na vprašanje, kaj pa, če bo z nasprotovanjem kandidatoma vztrajal tudi predsednik vlade, pa je odgovorila z molkom.

In res je za predlogom Državnotožilskega sveta stala do konca. Po tem, ko se je vlada na včerajšnji seji odločila, da se s predlogom za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev ne bo seznanila in je ministrstvu s sklepom naložila, naj nemudoma objavi nov poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev, pa je Kozlovičeva napovedala svoj odstop. Sklep vlade je označila za strokovno neutemeljen.