Pred dvema tednoma smo objavili reportažo iz azilnega doma v Ljubljani. Prosilcev za azil nikakor ne gre kar počez kriminalizirati, je pa po aktualnih podatkih urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov trenutno pet prosilcev od 275 v zaporu ali hišnem priporu.
Že ko smo tedaj vprašali na MNZ, za katera kazniva dejanja so osumljeni (ali morda že kdo obsojen), niso odgovorili, češ da gre za varstvo osebnih podatkov. Opozorili smo jih, da ne more iti za varstvo osebnih podatkov, saj jih ne sprašujemo po imenih konkretnih oseb, pač pa le to, za katera kazniva dejanja gre. Prav tako objava teh podatkov v nobenem pogledu ne bi škodila izpeljavi (pred)kazenskih postopkov, saj se sploh ne ve, kdo so.
Niti na ponovno vprašanje nismo dobili vsebinskega odgovora, a tokrat so se izognili drugače. Pravijo, da nimajo evidenc v povezavi s statusom posameznega tujca (na primer prosilca za azil). Gre seveda za čisto sprenevedanje.
Skratka, v Sloveniji mediji očitno ne smemo objaviti uradnih informacij o kaznivih dejanjih med migranti in prosilci za azil.
Brez dvoma so na MNZ zelo dobro seznanjeni, kateri med prosilci za azil so v (pred)kazenskem postopku, vendar skušajo to prikriti pred javnostjo. Vprašanje je, zakaj. Mar gre za huda kazniva dejanja in bi bili radi politično korektni z molkom o tem? Očitno bomo morali vložiti pritožbo na informacijsko pooblaščenko in z njeno pomočjo priti do podatkov.
Žal od MNZ nismo prejeli niti odgovora, ali prebivalci Bele krajine v zadnjih mesecih prijavljajo ilegalne migrante zaradi vlomov v njihove objekte in tatvin. O tem so nas namreč obvestili naši belokranjski viri.
Skratka, v Sloveniji mediji očitno ne smemo objaviti uradnih informacij o kaznivih dejanjih med migranti in prosilci za azil.