Medtem ko v Mladini smešijo in omalovažujejo množične poboje, odgovorni urednik Grega Repovž še vedno ni pojasnil, kako je prišel do 200 tisoč evrov za nakup 11,6-odstotnega deleža (faksimile) v Mladini, ki ga je kasneje prodal skladu KB 1909 iz Gorice, neuradno povezanim s Forumom 21.
Nedavno objavo fotografije otrok poslanca SDS Branka Grimsa v kontekstu primerjave z družino vojnega zločinca Josepha Goebbelsa v tedniku Mladina, sta med drugimi kot zavržno in nedopustno obsodila tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik in odbor državnega zbora za človekove pravice in enake možnosti. V Društvu novinarjev Slovenije, ki mu predseduje odgovorni urednik Mladine Grega Repovž, kljub tako zavržnemu dejanju niso zahtevali njegovega odstopa. Čebaškova pričakuje, da bodo pristojni organi ocenili znake kaznivega ravnanja ter sprožili ustrezne postopke.Toda pri pisanju Mladine nizkotna zloraba otrok morda sploh ni najbolj vprašljiva s kazenskega vidika. V rubriki Rolanje po sceni, ki naj bi bila humorna, sistematično smešijo in omalovažujejo zločine zoper človečnost. Tako so v tretji številki letos objavili tekst: »Grozovita Pesek je v hudih škripcih, saj na kanal SCT noče, ker je pred bankrotom, udbomafija pa ji je oktroirala odgovorno urednico (preizkusila se bo v razvedrilnem programu, na kostni piščali iz hude jame, ki jo je izdelal njen Mitja).«
Pojasnilo: Rosvita Pesek (preimenovana v Grozovito) je novinarka informativnega programa TV Slovenija, njen partner (njen Mitja) pa je zgodovinar Mitja Ferenc, ki se v zadnjih letih intenzivno ukvarja z raziskovanjem povojnih pobojev in odkrivanjem množičnih grobišč, med katerimi je eno najhujših opuščeni rudnik Huda jama pri Laškem.
Po 297. členu kazenskega zakonika (KZ) sodi pod kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, tudi »kdor … zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, omalovažuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost.« Za to je zagrožena kazen do dveh let zapora.
Citirani zapis o igranju na kostno piščal iz Hude jame žal ni edini iz opisanega konteksta. Jožeta Možino, avtorja dokumentarcev o medvojnih in povojnih pobojih, v Rolanju po sceni imenujejo »kostoljub« (št. 9 letos), v isti številki tudi pišejo, da je Černaču (poslancu SDS iz Postojne) uspel veliki met, saj bo vsak obiskovalec Postojnske jame dobil kupon za obisk Hude jame … V preteklosti je bilo podobnih zapisov še več. Po mnenju nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Lovra Šturma je pri presoji, ali gre za omenjeno kaznivo dejanje, pomembno, ali se smešenje in omalovaževanje zločinov zoper človečnost ponavlja.
Na ljubljansko okrožno tožilstvo smo poslali vprašanje, kako bodo ukrepali glede suma kaznivega dejanja po 297. členu KZ. Vodja ljubljanskega tožilstva Tamara Gregorčič sporoča, da so zadevo dodelili pristojnemu tožilcu, ki bo stvar proučil in sprejel odločitev.
Glede ustavno določenih človekovih pravic gre tudi za kratenje pravice do dostojanstva po 34. členu ustave. To je po besedah Šturma edina v ustavi zapisana človekova pravica, ki velja tudi za že pokojne ljudi, seveda pa tudi za njihove svojce. Zanimalo nas je, kako s tega vidika presoja citirani zapis in podobne izpade v Mladini varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik in kako bo ukrepala z zvezi s tem.
Odgovoril je namestnik varuhinje Jernej Rovšek, in to sramotno. Med drugim to, da mejo in tehtanje med svobodo izražanja in drugimi svoboščinami in pravicami lahko da le sodišče ob presoji okoliščin vsakega konkretnega primera posebej. Varuh se do posameznih prispevkov praviloma ne opredeljuje, javno se po svoji presoji oglasi le takrat, kadar oceni, da je potrebno. To je praviloma v primerih, v katerih so prizadeti posamezniki ali skupine (na primer otroci), ki sami nimajo možnosti začeti postopkov za varstvo svojih pravic in nimajo dostopa do javnosti in medijev. Da namestnik varuhinje človekovih pravic Rovšek noče javno obsoditi smešenja in omalovaževanja množičnih pobojev je nekaj nezaslišanega.