Mladić obiskal grob hčerke Ane, po katere samomoru naj bi se mu omračil um
31. maj. 2011 9:50 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017
Haaški obtoženec Ratko Mladić je davi ob okrepljenem varnostnem spremstvu obiskal grob hčerke na pokopališču v Beogradu, nato pa se je vrnil v celico pripora posebnega sodišča za vojne zločine, je za srbsko tiskovno agencijo Tanjug povedal namestnik tožilca za vojne zločine Bruno Vekarić.
Haaški obtoženec Ratko Mladić je davi ob okrepljenem varnostnem spremstvu obiskal grob hčerke na pokopališču v Beogradu, nato pa se je vrnil v celico pripora posebnega sodišča za vojne zločine, je za srbsko tiskovno agencijo Tanjug povedal namestnik tožilca za vojne zločine Bruno Vekarić.
Mladićev odvetnik Miloš Šaljić pravi, da je njegov varovanec vztrajal pri obisku in zahteval, naj mu, če ga že ne spustijo na hčerkin grob, v celicoprinesejo njeno krsto.Vekarić je pojasnil, da sta se tožilstvo in sodišče strinjala s prošnjo Mladića, da obišče hčerkin grob, pristojne službe pa so se po oceni varnosti odločile za izvedbo obiska v jutranjih urah.
Mladića so davi okoli 6. ure zjutraj prepeljali na pokopališče Topčider v Beogradu. Po poročanju Tanjuga je iz poslopja posebnega sodišča zapeljalo belo blindirano terensko vozilo, ki ga je spremljala kolona posebnih policijskih džipov.
Mladićeva hčerka Ana, sicer študentka medicine, je leta 1994 storila samomor, stara 23 let. Ustrelila se je z očetovo pištolo. Po besedah njenih prijateljev naj bi jo k samomoru napeljali napadi na očeta v srbskem tisku, ki so Mladića obtožili vojnih zločinov.
V ponedeljek je Mladićev odvetnik poslal pritožbo na odločitev o izročitvi nekdanjega poveljnika vojske bosanskih Srbov haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Tričlanski sodni senat, ki mora odločitev sprejeti v treh dneh, bi lahko o pritožbi odločal danes, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
69-letnega Mladića so minuli četrtek po 16 letih bega aretirali v vojvodinski vasi Lazarevo. Obtožen je vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH in najhujšega genocida po drugi svetovni vojni na evropskih tleh, v katerem je bilo v Srebrenici leta 1995 ubitih več kot 8000 Bošnjakov.