Mitja Iršič: Kot po navadi

Nekoč nam je profesor Šime Ivanjko med predavanjem Gospodarskega statusnega prava razlagal kako so hoteli delavci kar fizično obračunati z njim, ko je opravljal delo stečajnega upravitelja v Mariborskem Liletu – prvi družbi v naših krajih, ki je prav po »kapitalistično« propadla. Ljudje so bili prepričani, da jim »hočejo kravatarske barabe ukrasti firmo za katero so se borili celo življenje.« Ideja, da lahko gospodarska družba povsem legitimno in legalno propade in da enkonomske zakonitosti pač velevajo podobna pravila kot tista Darwinove naravne selekcije, je bila povsem nepojmljiva. Podjetju kateremu je šlo slabo, se je v bratstvu in edinstvu pač pomagalo. Sredstva so se znotraj ogromnega sistema porazdelila tako, da je bilo za vse dovolj. Uspešnejši so pomagali šibkejšim in vsi so živeli srečne sanje socialistične utopije. Pojmi kot so konkureca, boj za kupce in dodana vrednost so bili ezoterika sebičnega zahoda.