mlin Svet24.si

8-letnika skalpiralo na šolskem ogledu kmetije

medved, rjavi medved Svet24.si

Ministrstvo sledilo stroki: Letos bodo odstrelili ...

gašper bedenčič Necenzurirano

Tonin in Žakelj na policijo prinesla tudi ...

milan kucan sr Reporter.si

Razvnete strasti v SD: Milana Kučana razkuril ...

luka doncic 24 pm Ekipa24.si

Luka Dončić objavil posebno fotografijo ...

jure-podjavoršek Njena.si

Mojster Jure: Žena in otroci so moje življenje

pogacar Ekipa24.si

Kocine pokonci... Poglejte, komu je Pogačar ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Misterij srebrnega golfa

Deli na:

Slovenija po dvajsetih letih samostojnosti še vedno ni normalna demokratična država zahodnoevropskega tipa. Je najbrž ena redkih, če ne celo edina država članica Evropske unije s parlamentarnim sistemom, v kateri njen predsednik vlade ni najvplivnejša osebnost v državi. Da Slovenijo zadnje čase dejansko krmari Gregor Golobič in ne Borut Pahor, ni samo naša ugotovitev, ko smo v uredništvu Reporterja ob začetku novega leta spet sestavili seznam stotih najbolj vplivnih Slovencev.

Slovenija po dvajsetih letih samostojnosti še vedno ni normalna demokratična država zahodnoevropskega tipa. Je najbrž ena redkih, če ne celo edina država članica Evropske unije s parlamentarnim sistemom, v kateri njen predsednik vlade ni najvplivnejša osebnost v državi. Da Slovenijo zadnje čase dejansko krmari Gregor Golobič in ne Borut Pahor, ni samo naša ugotovitev, ko smo v uredništvu Reporterja ob začetku novega leta spet sestavili seznam stotih najbolj vplivnih Slovencev.

Neformalni vpliv, ki ga ima trenutno Golobič, ponazarja sosledje dogodkov v minulem letu, ko je predsednik Zares brezkompromisno uveljavljal svojo »oranžno« politiko in na strateške položaje v nekaterih velikih gospodarskih in finančnih sistemih kadriral sebi vdane ljudi. Kako velik vpliv ima Golobič, govori že dejstvo, da se mu je moral umakniti celo gospodarski minister Matej Lahovnik, ki je na javnomnenjskih lestvicah precej časa kraljeval kot najpopularnejši politik v državi.
To, da je Golobič na začetku leta 2011 najbolj vplivni človek v Sloveniji, ni prav nič drugega kot velika demokratična anomalija. Normalno je, da je najbolj vpliven tisti politik, ki zmaga na volitvah. Golobič pa ni zmagal na volitvah. Njegova Zares na zadnjih parlamentarnih volitvah jeseni 2008 ni dobila niti deset odstotkov glasov. Golobič prav zato nima prav nobene legitimnosti za to, da danes iz ozadja krmari celotno Pahorjevo vlado in ima največji vpliv na največje gospodarske in finančne sisteme, ki so še vedno v (ne)posredni državni lasti. Še več: stranka Zares je prav zaradi njegovih laži in »haranja« po Sloveniji v očeh javnosti povsem diskreditirana in se v anketah javnega mnenja uvršča na zadnja mesta, saj jo podpira še manj ljudi kot neparlamentarno Novo Slovenijo.
Tam kjer ni demokratične tradicije, so institucije političnega sistema le za farso, državi pa dejansko vladajo neformalna omrežja. V Sloveniji je bilo do leta 2004 najmočnejše Kučanove omrežje, formalna in neformalna oblast pa sta bili med sabo tesno povezani. Kučan, ki že osem let ni več predsednik republike, je po upokojitvi svoj vpliv poskušal uveljaviti po Foumu 21, a je njegova mreža v času vladavine Janeza Janše postajala vse bolj šibka, a nikoli ni povsem razpadla.

Po porazu LDS na parlamentarnih volitvah 2004 si je Kučan hitro zacelil rane. Najprej je leta 2006 na županskih volitvah v Ljubljani triumfiral odstavljeni direktor Mercatorja Zoran Janković, leto za tem je bil za predsednika republike izvoljen še Danilo Türk. Ko je nato jeseni 2008 na parlamentarnih volitvah zmagala še naslednica nekdanje partije – stranka SD in je njen predsednik Borut Pahor postal premier, se je začela restavracija Kučanovega klana.
A ker je nepričakovano izbruhnila recesija in je začelo primanjkovati denarja, se je Kučanovo omrežje razdelilo na več podomrežji. Njihovi glavni protagonisti pa so se neusmiljeno začeli med sabo spopadati za vpliv in denar. Razmere so postale težko obvladljive tudi za Kučana in njegovega dolgoletnega prvega izvrševalca Golobiča. Ker se je kmalu izkazalo, da Pahor ni dorasel funkciji predsednika vlade, zadnje leto iščejo zanj zamenjavo. Do izbruha afere bulmastifi je bila najprej v igri Katarina Kresal, za njo je prišel Zoran Janković, zdaj pa menda stavijo na predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa, sicer vnuka komunističnega ideologa Edvarda Kardelja. Dokler ne najdejo primernega kandidata, ki bo spet le fasada za Kučanovo omrežje, pa bo vladno letalo iz ozadja še naprej krmaril Gregor Golobič.
Slovenija je danes na poti, da postane še večja kvazidemokracija kot Putinova Rusija. Državi dejansko ne vlada tisti, ki je zmagal na volitvah, ampak ljudje, ki za njim in v zakulisju zasedajo na Erjavčevi, v prostorih predsednika republike, kjer je zadnje čase pred stavbo skoraj vsaki dan parkiran golf srebrne barve Milana Kučana.
Slovenija bo začela postajati normalna država šele tedaj, ko se bo Kučan tudi dejansko umaknil iz politike. Kučan ima v primerjavi z Golobičem še manjšo legitimnost za svoj veliki vpliv. Kučan se je nazadnje izmeril na volitvah leta 1997, od tedaj pa je minilo že 13 let!