Ljubljansko okrožno državno tožilstvo je potrdilo, da lahko na podlagi kazenske ovadbe odvetnika Mira Senica kazensko preganja novinarja Bojana Požarja in Mitjo Lomovška zaradi objave tožilske dokumentacije v zadevi Baričevič. Spletni portal Požareport je 28. marca letos objavil članek z naslovom „Afera Baričevič: dve priči videli bežati Mira Senico“, zaradi katerega je omenjeni odvetnik zdaj vložil kazensko ovadbo.
V vplivni odvetniški pisarni so sicer izjavili, da odvetnik Miro Senica ni vložil neposredne kazenske ovadbe proti omenjenima novinarjema, ampak da je vložil zahtevo za notranji nadzor zaradi odkritja spisne dokumentacije javnosti. Poleg tega je po njihovih besedah podal kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, ki je v nasprotju s svojo dolžnostjo varovanja tajnosti omogočil, da se je mediji seznanil z vsebino in pridobil kopije spisa, v katerih je bil omenjen Miro Senica.
Dodali so še, da sta „avtorja članka sta na ta način nezakonito pridobljene podatke objavila, s čimer sta prav tako protipravno posegla v pravni položaj Mira Senice, takšno ravnanje pa lahko v povezavi z ostalimi okoliščinami primera predstavlja tudi kaznivo dejanje ali udeležbo (npr. napeljevanje) pri kaznivem dejanju.“
Zaradi razjasnitve okoliščin v zvezi s kazensko ovadbo smo ljubljansko okrožno državno tožilstvo vprašali, ali je odvetnik Miro Senica kazensko ovadil novinarja Bojana Požarja in Mitjo Lomovška ter če lahko potrdijo ali ovržejo izjavo odvetnika Mira Senice, da omenjenih novinarjev ni kazensko ovadil.
Vodja tožilstva Tamara Gregorčič nam je odgovorila: „V zvezi z vašimi vprašanji vam sporočamo, da je bila v zadevi, o kateri sprašujete vložena "Kazenska ovadba v zvezi s protipravnim razkritjem zaupnih dokumentov". Sama naslovitev vloge pa Okrožnemu državnemu tožilstvu ne preprečuje, da na podlagi pregleda vsebine vloge – ovadbe le-to ne obravnava kot ovadbo podano zoper določeno osebo, zlasti upoštevaje dejstvo, da, kot je razvidno iz vašega vprašanja, M. Senica dodaja, da sta avtorja nezakonito pridobljene podatke objavila in da prav tako to predstavlja kaznivo dejanje ali udeležbo pri nezakonitemu dejanju.“
Kazenski zakonik o izdaji tajnih podatkov govori v 260. členu: „Uradna oseba ali druga oseba, ki v nasprotju s svojimi dolžnostmi varovanja tajnih podatkov sporoči ali izroči komu tajne podatke ali mu kako drugače omogoči, da pride do njih, ali zbira take podatke, zato da jih izroči nepoklicani osebi, se kaznuje z zaporom do treh let.“ Nato v drugem odstavku nadaljuje: „Enako se kaznuje, kdor protipravno pride do tajnih podatkov, da bi jih neupravičeno uporabil, kakor tudi, kdor take podatke brez dovoljenja javno objavi.“
Dodajamo izjavo ZNP:
Izjava ZNP v zadevi Miro Senica vs. Bojan Požar
Združenje novinarjev in publicistov z zaskrbljenostjo spremlja kazensko ovadbo odvetnika Mira Senice proti neznani osebi, ki je v resnici uperjena proti novinarjema Bojanu Požarju in Mitji Lomovšku, ker sta 28. marca letos na portalu Požareport objavila članek z naslovom Afera Baričevič: dve priči videli bežati Mira Senico.
Ljubljansko okrožno državno tožilstvo je potrdilo, da lahko na podlagi kazenske ovadbe odvetnika Mira Senica kazensko preganja novinarja Bojana Požarja in Mitjo Lomovška zaradi objave tožilske dokumentacije v zadevi Baričevič, saj naj bi taka objava prav tako predstavljala kaznivo dejanje ali udeležbo pri kaznivem dejanju, kot sama izdaja tajnih podatkov. Za oboje je zagrožena kazen do treh let zapora.
V združenju poudarjamo, da sicer v pravni državi lahko vsakdo toži ali kazensko ovadi tudi novinarja, problematično pa je, če gre za zelo vplivnega človeka in celo partnerja notranje ministrice. Še toliko bolj, ker policija in državno tožilstvo sodita pod pristojnost ministrov iz stranke, ki jo vodi partnerica omenjenega vplivnega odvetnika.
Znano je tudi, da je bil poleg notranje ministrice Katarine Kresal v odvetniški pisarni Mira Senice pred nastopom funkcije zaposlen tudi pravosodni minister Aleš Zalar, ki je neposredno nadrejen državnemu tožilstvu. Zato ta kazenska ovadba dejansko predstavlja pritisk na neodvisnost in avtonomijo novinarskega dela. Prav tako smo žal znova v položaju, ko se preganja novinarje, ki so nekaj objavili in ne uradne osebe, ki so sporne podatke posredovale novinarjem.
Združenje novinarjev in publicistov ob tem poziva pravosodnega ministra Aleša Zalarja, naj v spremembah kazenskega zakonika ustrezno popravi določbo o izdaji tajnih podatkov, da kazenski pregon novinarjev zaradi same objave ne bo več mogoč. Za izdajo tajnih podatkov naj odgovarjajo pooblaščene uradne osebe, ki so jih dolžne varovati.
Združenje novinarjev in publicistov
Igor Kršinar, predsednik