Ministri bi se morali vzdržati izjav, kot je pozivanje k odstopu nadzornikov in uprav v posameznih družbah, meni generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič.
"Mislim, da bi se morali ministri vzdržati takšnih izjav. Ministri so za to, da zagotavljajo pogoje in transparentnost, ne pa za to, da vodijo in presojajo delovanje posameznih podjetij," je v današnjem pogovoru za STA na vprašanje, kako ocenjuje pozive ministrov k menjavi nadzornih svetov posameznih podjetij, odgovoril Hribar Milič.
Gospodarski minister Matej Lahovnik je zadnji med ministri, ki je ocenjeval kompetentnost nadzornikov v posameznih podjetjih. V sredo je namreč dejal, da nadzorniki Gorenja, ki jih je imenovala država, ne uživajo njegovega zaupanja in da pričakuje njihovo zamenjavo. Ob tem ni izključil možnosti, da bo do sprememb prišlo pred redno skupščino junija prihodnje leto. Zagožen je ocenil, da so takšne izjave nedopustne, da nadzorniki delajo dobro in da je njihov edini "greh", da jih je imenovala prejšnja vlada. Država je v Gorenju prek Kapitalske družbe (Kad) z nekaj več kot 25-odstotnim deležem največji posamični lastnik.
Hribar Milič sicer pravi, da je "zamegljeno, kaj se z Gorenjem dogaja". Družba ima trg, svoj razvoj, blagovno znamko, že nekaj časa gradi pot v višje cenovne razrede, je dejal in dodal, da je celotna panoga v krizi. "Pogledati bi bilo treba, kako se npr. prestrukturira Electrolux - ali odpušča ali proizvodnjo seli k podizvajalcem drugje. Gorenje v takšnem obsegu, kot je trenutno v Sloveniji, v prihodnje verjetno ne bo moglo obstati," meni Hribar Milič.
Tudi Gorenje namreč preveč stvari dela doma, kjer smo za določene stvari že predragi, in družba bo morala s kooperanti v evropskem prostoru poiskati ugodnejše rešitve. Kar se tiče razvojnega modela, Gorenje ni Mura, vendar to ne pomeni, da se jim ne more zalomiti, kot npr. Escadi. "Gorenje ima prepoznaven in obetaven razvojni model," pravi Hribar Milič.
V Gorenju so delavci, kot je znano, v sredo zaradi nezadovoljstva s plačami ustavili proizvodno. Kot je dejal Hribar Milič, en tovrsten upor delavcev ne pomeni, "da je konec sveta", in ne pomeni nič slabega. "Pomembno je, da se konflikti čim hitreje razrešijo. Dobro bi bilo, da bi se že prej za mizo. Ne mislim, da je to revolucija, ljudje so le pokazali, v kakšnem položaju so, opozorili so na svoje razmere," je dejal.
Posledica tega bo, da bodo tisti, ki vodijo takšna podjetja, še hitreje ugotovili, da ljudje pri nas res ne morejo delati za 450 evrov in da jim oni za takšno delo, kot ga opravljajo, ne morejo več dati. "To pomeni, da bo treba iti delati tja, kjer je 450 evrov še primerno plačilo," pravi Hribar Milič.
Ena od slabosti, zakaj ne pride pravočasno do prestrukturiranja v slovenskem gospodarstvu, je prevelika vloga politike pri vodenju in upravljanju ključnih slovenskih gospodarskih subjektov. "Vsakokratna politična elita, ki vlada, je v položaju, da lahko odloča o vsem. Ne le o tem, kdo bo predsednik uprave, ampak tudi o tem, komu mora on dodeljevati posle," pravi in dodaja, da "večja, kot je vloga države, slabša je konkurenčnost posameznega gospodarskega subjekta - izjem je zelo malo".