Razprave o dogajanju okrog velikovškega atentata bi lahko imele negativne posledice za pogajanja na avstrijskem Koroškem. Če bi odprli tajne arhive, bi lahko izvedeli, kaj so počele tajne službe na območjih, kjer živijo Slovenci. Zato je povsod nekaj nelagodja, je za Mladino povedal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.
Do pred kratkim so v vseh sosednjih državah bdeli nad tem, kaj Slovenci počenjajo, poudarja Žekš. V njihovih očeh so bili nekakšen sovražni element. Ljudje so se znašli na njihovih seznamih in ni jasno, česa so obdolženi. Zato po njegovem vlada nelagodje.Glede pogovorov o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem je Žekš povedal, da spremljajo dogajanje in avstrijskim sogovornikom pojasnjujejo, kakšne so naše presoje. Zelo pomembno pa je, da so se predstavniki treh slovenskih organizacij na Koroškem poenotili v pogledih in nastopajo v zahtevah do vlade enotno.
Kljub nekaterim razlikam se po besedah Žekša vsi strinjajo, da na Koroškem dvojezični krajevni napisi niso edina težava. Seznam obveznosti avstrijske države do slovenske narodne skupnosti je kar dolg in dobro je, da predstavniki slovenskih organizacij te obveznosti omenjajo hkrati s temo dvojezičnih krajevnih napisov. Če bi rešili le vprašanje napisov, vse drugo pa bi bilo po starem, ne bi veliko pridobili, meni minister.
Po mnenju Žekša pa notificiranje avstrijske državne pogodbe ne bi pripomoglo k ureditvi položaja slovenske manjšine na Koroškem. To je, kot pravi, naš adut. Veliko pametneje ga je imeti v žepu in z drugimi sredstvi uveljavljati svoje interese.
V zvezi s strahom pred italijanizacijo Krasa pa je Žekš dejal, da je treba najprej ugotoviti, koliko je tega in kaj se dogaja, in se šele nato odločiti, kako ukrepati. Za kraje nad Trstom, ki so pod pritiskom ljudi iz Trsta, veljajo ostre omejitve v zazidalnih načrtih. Nekaj podobnega bi lahko po njegovih besedah naredili tudi pri nas zaradi zavarovanja Krasa in njegovih vasi. Kot dodaja, je ena od možnosti krajinski park, povezan z omejitvijo gradnje in širitve naselij.
O pomanjkljivem izvajanju zaščitnega zakona za Slovence v Italiji pa je Žekš dejal, da je veliko odvisno od naklonjenosti lokalnih oblasti, ki so po deželi različne. Sicer se očitno tudi malo slovenskih ljudi odloča za dvojezične izkaznice in za poslovanje z oblastmi v slovenščini. Tudi tam, kjer je mogoče, Slovenci tega ne uporabljajo dovolj, je opozoril.
Položaj Slovencev na Madžarskem pa je po mnenju ministra najslabši. Sicer pa so tam manj razviti vsi: Slovenci in Madžari. Če se bo s Prekmurjem kaj dogajalo, če bo doživelo razvoj, se bodo ljudje bolj navezovali na našo stran, da bi tukaj dobili zaposlitev. Madžarska pa za to območje enostavno ne skrbi dovolj. Izgovarja se namreč, da ni denarja, je še povedal minister Žekš.