Ena od takih določb je denimo zalezovanje, pri čemer spremembo ministrstvo za pravosodje utemeljuje s tem, da sedanja zakonodaja onemogoča pregon, če storilci z žrtvijo niso v bližnjem, sorodstvenem ali družinskem razmerju, po novem pa bo zalezovanja razumljeno mnogo širše. Nekateri menijo, da bo kot zalezovanje lahko opredeljeno tudi preiskovalno novinarstvo ali delo paparacev, ki bi »vznemirjali« posameznika pri njegovem »običajnem delu, gibanju, dejavnosti in zasebnosti«. Poleg tega se bo novinarju lahko izrekla prepoved približevanja in komuniciranja ali celo dostopa na kraje, kjer se redno giba tožnik, če kdo ne bo zadovoljen z novinarjevim poročanjem. Krog tistih, ki se mu lahko izreče prepoved približevanja, namreč velja tudi za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, se pravi za člene kazenskega zakonika, zaradi katerih se novinarji najpogosteje znajdejo na sodišču.
Na precej spolzkem terenu je tudi preganjanje po uradni dolžnosti, če organi pregona presodijo kratenje človekovih pravic in svoboščin. Ker si nekateri kratenje človekovih pravic razlagajo res zelo široko, bodo lahko tožilci začeli pregon zoper nekoga, ki bi pisal o islamizaciji Evrope ali mogoče celo oddal podpis v podporo referendumu o družinskem zakoniku. Razne nevladne organizacije namreč menijo, da je vsako negativno izrekanje o islamu ali nasprotovanje porokam istospolnih partnerjev pozivanje k nestrpnosti in kratenje človekovih pravic.