Slovenija je po naložbah v obrambo na zadnjem mestu, kar je zaskrbljujoče, še bolj zaskrbljujoče pa je, da je že nekaj časa pri repu, je dejal minister po koncu dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov članic Nata.
Zaveznice bi morale za naložbe v obrambno opremo in razvoj namenjati 20 odstotkov obrambnih izdatkov. Kar devet - med njimi tudi Slovenija - jih porabi manj kot deset odstotkov.
Slovenija je med zadnjimi tudi po deležu bruto domačega proizvoda, ki ga namenja za obrambo. "Zdaj smo na 1,16 odstotka BDP, kar nas uvršča v zadnjo tretjino članic Nata," je pojasnil Hojs.
Poleg tega Slovenija ne bo izpolnila srednjeročnega cilja v skladu z zavezami Nata, da mora vzpostaviti srednjo bojno bataljonsko skupino, ki naj bi morala biti opremljena s 56 oklepniki, in to do leta 2016, kar je bil po ministrovih besedah vselej preveč optimističen cilj.
Minister Hojs poudarja, da Nato razume poslovno odločitev Slovenije o prekinitvi pogodbe o patriah in da ve, da država "ne igra s figo v žepu", a da bo vztrajal, da se zaveze izpolnijo - da se torej do nekega datuma vzpostavi srednja bojna bataljonska skupina.
Slovenija bo tako v nekem srednjeročnem obdobju morala v nakup novih oklepnikov, je dejal minister, a izpostavil, da je v tem trenutku nemogoče reči, kdaj se bo to zgodilo, v primeru občutne rasti morda do leta 2020. Načrt naj bi sicer vlada sprejela do konca leta.
To bo tudi ena od tem na sestankih 25. in 26. oktobra, ko bodo slovensko obrambno ministrstvo obiskali strokovnjaki Nata, da se pogovorijo o obrambnem načrtovanju.
Obrambni proračuni se sicer po ministrovih besedah zmanjšujejo povsod. Le tri članice Nata izpolnjujejo zavezo o tem, da bi bilo treba za obrambo namenjati vsaj dva odstotka BDP. To so ZDA, Grčija in Velika Britanija.
ZDA sicer prispevajo 77 odstotkov od vseh obrambnih izdatkov članic Nata. V floti ZDA je trikrat več letal, kot jih imajo vse ostale članice skupaj, in devetkrat več bojne opreme, kot je imajo ostale članice skupaj, je problem ponazoril Hojs.
"To nedvomno kaže, da je Evropa zaspala, da bo treba tudi v Evropi začeti razmišljati bolj z vidika varnosti, da bomo morali tudi Evropejci več prispevati k varnosti," je poudaril.
Del odgovornosti za slabo zavedanje javnosti o pomenu varnosti minister pripisuje tudi novinarjem, ki bi morali po njegovih besedah s pozitivnimi članki slovensko javnost, ki je že pozabila na vojno pred 20 leti, prepričati o pomenu varnosti.
"Varnost je bolj pomembna, kot to, da si sit. Če si mrtev, ti niti jesti ni treba," je ponazoril.
Poleg tega je za slabo zavedanje o pomenu varnosti in zadnje mesto Slovenije v Natu kriv odnos prejšnje koalicije. Kljub "iskrenemu prizadevanju" bivše ministrice Ljubice Jelušič, smo v treh letih izgubili skoraj 350 milijonov evrov, je ponazoril Hojs.
Vse pa sicer le ni tako črno - Slovenija je v Natu po ministrovih besedah nadpovprečno dobra po prispevku v operacije, po zmogljivostih pa je v "zlatem povprečju".
Pa tudi sicer se Nato ozira naprej. ZDA izpostavljajo pomen dolgoročne zaveze, naj članice do leta 2025 le pridejo na dva odstotka BDP za obrambo. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen naj bi v povezavi s tem pisal vseh šefom članic zavezništva.