Medtem ko nas premierka Alenka Bratušek in minister za finance Uroš Čufer še naprej zadolžujeta za milijarde evrov, mečejo na Dursu milijone evrov dobesedno skozi okno. Kako si sicer razložiti, da na davčni upravi sploh nimajo podatkov o (veliki večini) plovil slovenskih rezidentov, ki so registrirana v tujini, največ seveda na Hrvaškem.
V skladu z zakonom o davku na vodna plovila, ki je začel veljati v letu 2007, morajo vsi slovenski rezidenti, ki so lastniki plovil, daljših od pet metrov, registriranih v tujini, plovila prijaviti Dursu in zanje vsako leto plačati davek. Po ocenah poznavalcev imajo slovenski rezidenti zgolj na Hrvaškem registriranih več tisoč jaht, jadrnic in čolnov, daljši od pet metrov. Dursu bi morali prijaviti svoja plovila in sporočiti vse podatke za odmero davka.
Zanimalo nas je, ali je DURS Hrvaško sploh zaprosil za evidenco pri njih registriranih plovil, ki so v lasti slovenskih rezidentov. Toda ne, slovensko davkarijo to sploh ne zanima!? Tako sledi iz njihovega odgovora, da »poizvedbe v zvezi z lastništvom plovil s Hrvaško potekajo na individualnem nivoju na zahtevo za posameznega zavezanca, za katerega podatke potrebujemo v postopku obdavčitve.« Gre kvečjemu za redke izjeme, za večino plovil na Dursu pod vodstvom generalne direktorice Jane Ahčin sploh ne vedo, to jih ne zanima. Tako pravijo, da imajo v davčni evidenci za leto 2013 evidentiranih 7.134 plovil, med katerimi so registrirana v tujini. Koliko jih je? Statističnih podatkov menda nimajo, saj niso pomembni za odmero davka. Skratka sploh ne vedo, koliko denarja tako mečejo skozi okno.
Pri tem velja poudariti, da davek na (luksuzna) plovila sploh ni zelo visok, vsaj za lastnike tega cenovnega razreda. Odvisen je od dolžine plovila in moči motorja. Tako bi na primer lastnik 12 metrov dolge jahte z dvema motorjema s po 200 kilovati plačal 450 evrov davka na leto. Če bi DURS obdavčil deset tisoč plovil slovenskih rezidentov na Hrvaškem, bi to v državno blagajno prineslo nekaj milijonov evrov. Toda če plovilo ni prijavljeno, se lastnik v skladu z zakonom kaznuje z globo od 1.600 do 25.000 evrov. Če bi kaznovali devet tisoč slovenskih lastnikov plovil na Hrvaškem (recimo, da jih je tisoč prijavljenih, čeprav je tudi ta številka previsoka) s povprečno globo pet tisoč evrov, bi se nabralo 45 milijonov evrov, to je že zelo velik kup denarja. Izvedeli smo, da so nekdanjemu ministru za finance Francu Križaniču predlagali tak ukrep, toda dejal naj bi, da raje ne, ker bodo potem še koga zasliševali, od kod mu denar za jahto. Očitno niti sedanja prva dama Dursa Jana Ahčin ne bo storila nič, da bi od premožnežev pobrala davek, kršitelje pa oglobila in s tem pravično obogatila proračun.