Družba, v kateri je Požar direktor, uradna lastnica pa je njegova hči Maša Požar, je sicer eno izmed podjetij, ki jih preiskuje omenjena komisija, saj se vsebina zapisov na Požarjevem portalu pogosto pojavlja tudi na portalu Nova24TV in drugih portalih iz medijske hobotnice SDS, preko katere naj bi se stranka nezakonito financirala.
Bojan Požar, urednik tabloidnega portala in propadli politik, čigar stranka je na parlamentarnih volitvah leta 2018 dobila 0,88 odstotka glasov, se pred svojimi maloštevilnimi bralci rad pohvali, da deluje na »prostem trgu«. Nasprotnikom, o katerih si izmišlja zgodbe, očita, da živijo od državnega denarja in političnih povezav. Resnica je ravno obratna. V lanskem letu, ki so ga zaznamovale parlamentarne, predsedniške in lokalne volitve, je ustvaril 360.000 evrov prihodkov od prodaje, kar je okoli 30.000 evrov na mesec. Gre za astronomske zneske, ki jih ni mogoče utemeljiti z branostjo spletnega portala Požareport. Ta je namreč manjša od drugih medijev, ki z oglaševanjem ustvarjajo nekajkrat nižje prihodke. Ključ do Požarjevega uspeha in osebnega bogastva se skriva v oglasih državnih podjetij.
Če si nekdo izposodi milijon evrov, jih bo ob taki plači težko vrnil kadarkoli, kaj šele v letu dni. Če bi davčni inšpektor presodil, da posojila ni možno vrniti, bi ga lahko dodatno obdavčil. »V kolikor je bilo posojilo dano zaposleni osebi, se v tem primeru nevrnjeno posojilo šteje za drugi dohodek iz delovnega razmerja,« so nam pred časom odgovorili na Fursu. To bi lahko torej pomenilo več sto tisoč evrov dodatnega davka. To je tudi edini razlog, zakaj se Požar tako glasno odziva na prijavo na Furs in morebitno uvedbo davčnega inšpekcijskega nadzora. Z javnim pritiskom skuša vodstvo Fursa in inšpektorje prepričati, naj ga pustijo pri miru.
Na njegovem portalu so se prikazovali oglasi Telekoma Slovenije, Pošte Slovenije, Petrola, Save Turizma in številnih drugih podjetij v državni lasti. Mediji so poročali, da je Požar v volilnem letu 2018 samo od Telekoma in Darsa prejel več kot 100.000 evrov. Denar za preplačane oglase in s tem za Požarjevo delovanje torej prihaja od tam, kjer imajo vpliv njegovi prijatelji iz politike. Tako z desnega kot levega pola. Spet drugi mu, kot je slišati, plačujejo bodisi za to, da ne piše o njih, bodisi za to, da piše o njihovih sovražnikih. Požarjeva specialiteta je objavljanje anonimk, spisanih za diskreditacijo oseb po željah naročnikov. Sam temu pravi »raziskovalno novinarstvo«.
Ta poslovni model mu je prinesel milijonske zaslužke. Lani je ustvaril 180.000 evrov čistega dobička, še iz preteklosti pa je imel 1,27 milijona evrov zadržanih dobičkov. Požarjev portal je pred volitvami napadal in blatil člane opozicije. To je tudi zahvala za minulo leto, saj je leta 2018 ustanovil politično stranko, ki je imela vlogo satelita SDS. Toda Požarju še ni dovolj. Namesto da bi si ta pridobljeni denar kot večina običajnih podjetnikov izplačeval kot plačo ali dividende in za to plačal davke državi, je ubral drugo pot. Denar si raje neobdavčeno izplačuje.
Kot izhaja iz podatkov Ajpesa, je imela njegova družba Lanaka Media konec lanskega leta že skoraj milijon evrov kratkoročnih posojil, leto prej pa 969.000 evrov. Zanje obstaja utemeljeni sum, da jih posoja kar Bojanu Požarju, ki jih nato porabi za financiranje zasebnega življenja. Ker gre za visoke zneske posojil, bi morala biti na to pozorna finančna uprava (FURS) in preveriti, komu jih je družba posojila. Če jih je Požarju, je to sporno, ker gre za povezane osebe (družba direktorju, hči očetu), kar zagotovo ni poslovni razlog. Že višina kaže, da gre v resnici za dolgoročna in ne kratkoročna posojila, ki jih je praviloma treba vrniti v letu dni. Tega denarja pa Požar nima (več).
Bojanu Požarju je pakt z Janezom Janšo prinesel milijon evrov. Zdaj bo njegove prihodke preverjala finančna uprava.
Družba Lanaka Media je imelo lani 38.000 evrov stroškov dela. Ker je edini zaposleni Požar, gre za njegove bruto bruto plače. Poleg stroškov pokojninskih, zdravstvenih in drugih zavarovanj ter drugih stroškov dela je imelo podjetje 30.500 evrov stroškov za plače. To je Požarjeva uradna letna bruto plača. Če jo delimo z dvanajstimi meseci, dobimo 2541 evrov mesečno. Po plačilu vseh obveznosti, kot so socialno in zdravstveno zavarovanje in dohodnina, tako Požarjeva plača znaša med 1500 in 1600 evrov neto. V lasti družbe pa sta tudi njegovo stanovanje na Hacquetovi ulici v Ljubljani in hiša v Hočah pri Mariboru, za katera bi moral Požar plačevati najemnino in si trgati od plače. Kot je slišati, si s službeno bančno kartico plačuje celo hrano, obleko, čevlje in vstopnine za maratone, kar nato prikazuje kot sredstva za reprezentanco.
Če si nekdo izposodi milijon evrov, jih bo ob taki plači težko vrnil kadarkoli, kaj šele v letu dni. Če bi davčni inšpektor presodil, da posojila ni možno vrniti, bi ga lahko dodatno obdavčil. »V kolikor je bilo posojilo dano zaposleni osebi, se v tem primeru nevrnjeno posojilo šteje za drugi dohodek iz delovnega razmerja,« so nam pred časom odgovorili na Fursu. To bi lahko torej pomenilo več sto tisoč evrov dodatnega davka. To je tudi edini razlog, zakaj se Požar tako glasno odziva na prijavo na Furs in morebitno uvedbo davčnega inšpekcijskega nadzora. Z javnim pritiskom skuša vodstvo Fursa in inšpektorje prepričati, naj ga pustijo pri miru. Javno se že hvali, da bo angažiral davčnega svetovalca Ivana Simiča, nekdanjega prvega človeka Fursa v Janševi vladi. Če ga ne bodo poslušali in mu odmerili plačilo davka, pa že ima pripravljeno obrambo. Vse to bo posledica političnega pogroma in ne dejstva, da je državi dolga leta plačeval premalo davkov.
