Povod je bil njegov intervju v Mladini, v katerem je bilo nekaj zelo spornih izjav, med drugim, da so bili povojni poboji v očeh takratnih oblastnikov zgolj spoštovanje naravnega prava. Druga zadeva, ki je razburila javnost, so besede v intervjuju, da je bila lastna (slovenska) država korak nazaj v smislu državotvornosti. Pri Evropski Sloveniji so zgroženi nad temi izjavami opozorili, da nikjer v zahodni civilizaciji ne bi naleteli na predsednika najbolj demokratičnega organa v državi, ki bi pritrjeval novinarju, da je bila lastna država, v imenu katere nastopa, korak nazaj v smislu državotvornosti. Dejal je celo, da smo bili vezani na drugačen tip države, ki je imela dediščino, kredibilnost in določeno pripoznanje v mednarodni skupnosti. Res je, so opozorili v tem društvu: živeli smo v totalitarni komunistični državi, v bistvo katere je bila vsajena krvoločna komunistična revolucija, vzpostavila pa je ekonomski sistem, katerega dolgove še danes plačujejo mlajše generacije.
Še bolj jih je osupnilo, da je visoki politik povojne poboje pojasnil z golim upoštevanjem naravnega prava pri tedanjih oblastnikih. Gre za izjavo, nevredno intelektualca, še manj univerzitetnega predavatelja mednarodnih odnosov, za predsednika državnega zbora pa je škandalozna. Bistvo naravnega prava je namreč pravičnost sama po sebi, v naravi stvari, ki v posebno hudih okoliščinah zahteva celo umik pozitivnega prava, ki ga sprejme človek. Trditev, da so povojni poboji odsev takšne pravičnosti, je sprta z zdravo pametjo ali skrajno nemoralna, so zapisali v Evropski Sloveniji.
Stranka SDS je zaradi teh izjav predlagala, naj državni zbor Brgleza razreši s funkcije, toda proti je glasovala velika večina – kar 57 poslancev. Pomeni, da se je koalicijski večini pridružilo še nekaj pripadnikov »žlahtne« opozicije. Toda Brglezovo zadovoljstvo nad izidom je bilo kratkotrajno, saj ga je že naslednji dan čakala hladna prha: ustavno sodišče je zadržalo »Brglezov sklep«, da Janezu Janši preneha poslanski mandat, ki ga je zakonito pridobil na volitvah. Brglezov sklep smo zapisali zato, ker z veliko podporo Brgleza poslanci z odvzemom mandata Janši niso zgolj kršili ustave, ampak Brglez tega sploh ni dal na glasovanje, pač pa je le »ugotovil«. Pri tem je za odvzem mandata izrecno prevzel tudi politično odgovornost, in zdaj je vprašanje, ali je mislil resno, ali bo torej odstopil z mesta predsednika državnega zbora. Njegovi prvi odzivi kažejo, da bo požrl besedo. Pravi, da bo počakal na dokončno odločitev ustavnega sodišča, da je zadeva kompleksna, da stvari niso preproste … Kot šahist bi vendarle lahko predvidel vsaj nekaj potez vnaprej.
Takšno opletanje s spornimi izjavami in lahkotno prevzemanje politične odgovornosti, ki v resnici to ni, kaže tudi neresnost in neizkušenost novopečenega politika. 47-letni doktor mednarodnih odnosov s stalnim prebivališčem v Logatcu je kot visokošolski učitelj med študenti na fakulteti za družbene vede menda precej priljubljen. Lahko bi rekli, da je posebno priljubljen pri nekdanji študentki Alenki Bratušek, saj je bil ravno Brglez tisti, ki je vodil postopek presoje pogojev za odvzem njenega magistrskega znanstvenega naziva. »Samo dejstvo, da ni ustrezno citirala, ne pomeni prisvajanja tujega dela, in avtorsko pravo vladnih dokumentov ne varuje enako kot dela konkretne osebe,« je dejal lani ob očitkih, da je premierka plagiatorka.
Kaj pa nas državljane varuje pred nadaljnjimi eskapadami formalno drugega človeka v državi?