Ne, to niso prizori iz Bližnjega vzhoda, to so prizori iz osrčja Evrope, natančneje iz begunskega centra v Suhlu v nemški Turingiji. Taki prizori bodo mogoči tudi v Sloveniji, če se bo množica migrantov zaradi ograje na meji med Srbijo in Madžarsko preusmerila proti zahodu. Za zdaj ni večje nevarnosti, saj so ilegalci pogumni samo v večjih skupinah, teh pa v Sloveniji ni. Po podatkih Generalne policijske uprave (GPU) je v centru za tujce na teden v povprečju med 20 in 25 oseb, v azilnem domu v Ljubljani čaka več kot 60 prosilcev za mednarodno zaščito, kar je v okviru povprečne zasedenosti iz preteklih obdobij.
MNENJA O BEGUNSKI KRIZI IN NAVARNOSTI ZA SLOVENIJO
Federico V. Potočnik, predsednik Mlade Slovenije: »Pri soočanju z migrantsko krizo primanjkuje dolgoročnega pogleda. Svetovno prebivalstvo hitro narašča, konfliktov bo vse več, migrantov ne bo nikoli manj, zato prosto priseljevanje ne more biti rešitev. Begunci so sicer v manjšini, tem je vsekakor treba pomagati, ampak tako, ki bo zanje koristno in za nas vzdržno. Eno možnost je našla Norveška, ki je ugotovila, da za oskrbo enega begunca na Norveškem potrebuje 125.000 ameriških dolarjev, s tem denarjem pa v bližini, na primer v Jordaniji (ob njihovem soglasju), lahko poskrbi za kar 26 Sircev.«
Vinko Gorenak, nekdanji notranji minister in poslanec SDS: »Slovenska vlada preprosto čaka križem rok, čeprav se reka beguncev usmerja tudi proti Sloveniji. Notranje ministrice ni od nikoder, verjetno dopustuje, tu in tam se oglasi njen državni sekretar z nekaj splošnimi stavki, Cerar pa je »zaskrbljen« in verjetno »proučuje situacijo«. Naša vlada torej preprosto čaka po sistemu, naj jih pride čim manj in čim prej naj nadaljujejo pot proti severu Evrope. Taka politika je napačna in nas bo drago stala.«
Janez Turinek, katoliški duhovnik: »Slovenci smo nazadnje bili begunci leta 1945. Takrat smo imeli nekakšen ISIS doma. Še pred 30 leti je današnji predsednik Vrhovnega sodišča RS odobraval streljanje na romunskega prebežnika oz. pohvalil umor političnega begunca. V devetdesetih smo Slovenci pokazali širokogrudnost beguncem iz Hrvašeke in BiH. Danes pa so pred vrati begunci z Bližnjega vzhoda in Afrike. Eni so kristjani, drugi muslimani. Posebno slednji bodo potrebovali pomoč pri aklimatizaciji v Evropi. V Evropi je namreč tudi ženska človek. To bodo najprej opazili. Strah ima velike oči. Ne bojmo se jih, po svojih močeh jim pomagajmo. Potrebujejo skromen dom, kjer bodo morali v najbolj skromnih razmerah preživeti prvo zimo.«
Matej Avbelj, ustavni pravnik: »Migracijski cunami, ki je v zadnjih tednih zadel EU, njo in države članice postavlja pred velikanski izziv. Ta prvenstveno zahteva odziv, ki bo trezen in uravnotežen, predvsem pa tudi zakonit in pravičen. Izogibati se moramo ksenofobnih demagoških izpadov, a tudi utopičnega humanizma. Kot vselej je treba najti pravo mero med skrbjo za individualne človeške usode ter med logističnimi, ekonomskimi, kulturnimi, demografskimi ter varnostnimi in geostrateškimi skrbmi evropskih držav. Rešitev je mogoča le z usklajenim evropskim ravnanjem, pri čemer velja opozoriti, da je trenutno dogajanje popoln polom schengenskega sistema in kaže na veliko odsotnost dolgoročne geopolitične strategije.«
VEČ V TISKANI IZDAJI IN APLIKACIJI TRAFIKA ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE IN PAMETNE TELEFONE