Skupina 51 podpisnikov iz kroga Nove revije je ustavnemu sodišču poslalo apel za razveljavitev odloka, s katerim je ljubljanski mestni svet poimenoval Titovo cesto. Podpisniki se sklicujejo na preambulo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, v kateri je izrecno zapisano, da nekdanja Jugoslavija ni bila pravno urejena država in da so se v njej hudo kratile človekove pravice. Med kratitvami človekovih pravic so izrecno navedeni povojni poboji, politično motivirani sodni procesi, koncentracijska taborišča, represija tajne politične policije, kadriranje komunistični partiji zvestih kadrov na vsa področja javnega življenja in onemogočeno ustvarjalno življenje mnogim, ki so morali zaradi tega pobegniti iz države.
Ob tem so navedli, da je komunistično Jugoslavijo vse do svoje smrti vodil Josip Broz Tito, po katerem je mestni svet poimenoval cesto od novega stadiona do Žal. Podpisniki menijo, da je poveličevanje nekdanjega jugoslovanskega diktatorja v nasprotju z duhom slovenske ustave in zakoni Republike Slovenije, prav tako je v nasprotju z resolucijo evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, ki je državni zbor vse do danes ni sprejel (dejansko se je z njo seznanil).Ustavni spor zaradi Titove ceste je že pred pol leta sprožila Nova Slovenija oziroma dva njena mestna svetnika, predsednik podmladka in ena od žrtev nasilja Titovega komunističnega režima. Ustavno sodišče se bo odločalo, ali Slovenija sodi med države, ki prisegajo na demokratične vrednote in spoštovanje človekovih pravic, ali med države, ki jim je vseeno za ljudi, katerih osnovne pravice so bile kratene. Odločitev zagotovo ne bo lahka, saj so v Sloveniji na oblasti politiki, ki jih Titova cesta ne moti in ki nekdanjega diktatorja opravičujejo kot protifašista in vodjo odpora proti okupatorju. Tudi Stalina bi lahko opravičevali enako, a vendar mu v demokratičnem svetu ne postavljajo spomenikov in po njem ne imenujejo ulic.
Titova cesta pomeni norčevanje iz žrtev njegovega režima. Če je ljudem vseeno za te ljudi, bi tudi danes odobravali enako početje. To kaže odnos nekaterih Ljubljančanov do groženj s smrtjo novinarju Financ, ki jih je izrekel mlajši sin »ljubljenega« župana Zorana Jankovića. Večina anketiranih na tržnici je za TV Slovenija pokazala solidarnost z županovim sinom in se zgražala nad tem, kaj so novinarji počeli ob pozni uri na javnem prostoru pred lokalom, kjer se je po zmagi zabavala županova družina. Kogar ne motijo diktatorji, ki so pošiljali množice ljudi v smrt, očitno ne bi zmotili niti fizični obračuni nad novinarji ali celo njihova likvidacija.