»Spomladi 2015 si nihče ne bi upal napovedati, da se bo glede reševanja vprašanje prikritih grobišč in morišč, naredilo toliko, kot se je od spomladi letošnjega leta. Vzrok za to je zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev, ki nadgrajujejo programska načela komisije iz leta 2010,« je na novinarski konferenci vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dejal njen predsednik Jože Dežman. Na njej sta sodelovala tudi člana zgodovinar Mitja Ferenc in kriminalist Pavel Jamnik ter sekretar komisije Franc Stanonik.
Široki paleti nalog in strokovnih opravil, ki jih je razvila komisija (od kriminalistike, arheologije, forenzike in speleologije), je Dežman dodal tudi razmislek o terapevtskih in mediacijskih pristopih. Za nov zagon pri odkrivanju in urejanju prikritih morišče ter izkopih in pokopih žrtev je po njegovih besedah zaslužno ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Za tajnika komisije Stanonika se je z omenjenim zakonom država odločila celotno področje reševanje prikritih grobišče dati v pristojnost komisije. Vlada vsako leto sprejme program njenega dela in finančni načrt, od zbiranje podatkov, evidentiranja, potrjevanja, pokopov, predlogov za vpis v register vojnih grobišč in v register kulturne dediščin ter ne nazadnje ureditve posameznih grobišč. Tako kot za letošnje leto je tudi za prihodnje leto za naloge komisije namenjenih okoli pol milijona evrov.
Mitja Ferenc, ki je predstavil izvajanje programa komisije v letošnjem letu, je še enkrat opozoril na zastoj po odkritju Hude jame. Komisija več kot šest let ni imela možnosti ne evidentirati, ne sondirati, ne prekopavati … »Huda jama prehuda,« je ponovil in dodal, da se je z novim zakonom delo lahko močno intenziviralo - v nekaj mesecih se je tako naredilo toliko kot prej v nekaj letih.
Kriminalist Pavel Jamnik je najprej omenil konspirativnost industrializacije ubijanja, ki vključuje tudi onemogočenje identifikacije žrtev. Glede možnosti identifikacije z genetskimi primerjavami žrtev s sorodniki, je opozoril na omejitve: če ne vemo, kdo bi bil v grobišču, ga tudi z nikomer ne moremo primerjati. Genetske preiskave in primerjave je zato smiselno opraviti, če imamo iz ustnih virov in pri izvedbi prekopov dovolj indicev, da bi šlo lahko za določene osebe, za katere je mogoče najti sorodnike. Kot je podaril Jamnik, se je po sprejemu zakona zastavilo vprašanje, kako zagotovit DNK analize pri tako velikem številom prekopov. »Ker so mesta grobišč oziroma morišč tudi mesta kaznivih dejanj, se je policija odločila vse človeške ostanke uvrstiti med pogrešane oziroma neznane osebe, ki so bile žrtve kaznivih dejanj. Ker ni mogoče takoj narediti DNK analize, se vzorci shranjujejo. Za grobišča, kje obstoja možnost prepoznavanja žrtev, bo v okviru komisije ali policije objavljen podatek, kam lahko domnevni svojci pridejo na odvzem genetskega materiala.«
Ker so v zadnjem času na policijo leteli očitki, da ne sodeluje pri prekopih, je Jamnik zatrdil, da je policija pri delih prisotna, a seveda ne nenehoma. V Košnici je tako opravila nekaj informativnih razgovorov, seznanjena je tudi s predmeti, ki bi lahko omogočili identifikacijo. Ob tem je omenil »zelo zanimiv predmet« nedavno najden v Hudi jami.