»Mentor bi moral otežiti plagiatorstvo in ga preprosto onemogočiti«

Po njegovih besedah danes v svetu obstaja več metod preverjanja plagiatorstva in tudi več programov, ki omogočajo preverjanje podobnosti med besedili ali izvorno kodo računalniških programov. Vendar pa, je dodal, sami programi za preverjanje plagiatorstva ne morejo določiti, kateri izdelek je original in kateri plagiat.

"Problem se pojavi že pri citiranju virov. Če v doktorski tezi ali diplomi prepišete en stavek in potem prav tega dokazujete v nadaljevanju, je v resnici cela doktorska disertacija plagiat," je dejal Ojsteršek in dodal, da preverjanje plagiatorstva ne bo nikoli popolno, pa tudi če izumijo še tako dober program. Odgovornost je zato po njegovem v prvi vrsti na strani mentorja, ki bi moral otežiti plagiatorstvo in ga preprosto onemogočiti.

Aktualnih slovenskih "plagiatorskih zgodb" se v predavanju ni dotaknil, je pa za STA dejal, da so se teh testiranj domnevno spornih diplomskih ali magistrskih nalog lotili anonimni avtorji in brez računalniških programov, ki so na voljo. Pri tem si je mogoče pomagati tudi s svetovnim spletom, saj lahko že s pomočjo Googla ugotoviš marsikaj. Težje je odkrivanje plagiatov dokumentov iz zaprtih sistemov, ki pa onemogočajo ugotavljanje ponaredkov tudi za to namenjenim računalniškim programom.

Sicer pa se standardi glede izdelave študijskih nalog danes zagotovo razlikujejo od tistih izpred več deset let, zato Ojsteršek meni, da je zelo vprašljivo, ali se nekomu lahko odvzame nek naziv in se pri tem sklicuje na aktualne pravilnike. Bistveno pri takih nalogah je predvsem dejstvo, da mentor presodi, če je študent v pripravo naloge vložil dovolj samostojnega dela, ob tem pa pravilno navedel vire, s katerimi si je pomagal.

Na vprašanje, ali je lahko sporno, če avtor naloge ne navede vira določenega uporabljenega gradiva, pri izdelavi katerega je poprej tudi sam sodeloval, je Ojsteršek odvrnil, da če je pri tem sodeloval, potem je omenjen tudi v tistem gradivu, nenazadnje pa to lahko potrdijo tudi njegovi soavtorji. Marsikdaj pa po njegovem neko gradivo nastaja v večjih skupinah, pa so nato kot avtorji navedeni le nekateri od njih.

Prav tako se v nalogah dostikrat dogaja, da študenti navedejo celo vrsto virov, ki v sami nalogi potem niti niso citirani. Pri tem dopušča možnost, da je avtor naloge iz teh virov črpal znanje, ni pa v njej dobesedno navajal nobenih citatov. Velikokrat pa nekateri avtorji skušajo na ta način zavesti mentorja, a mora morebitno spornost od primera do primera oceniti strokovnjak, je dejal Ojsteršek in dodal, da pa pri intelektualni kraji običajno vendarle gre za to, da vir ni naveden.