Avstrija bo od petka naprej na svoji južni meji s Slovenijo sprejemala le še do 80 prošenj za azil dnevno. Obenem bo preko meje dnevno spuščala do 3200 oseb, ki bodo izrazile namero, da za azil zaprosijo v kateri od sosednjih držav, je včeraj napovedala avstrijska ministrica za notranje zadeve Johanna Mikl-Leitner.
Na napoved se je že odzvala slovenska vlada, ki se je odločila, da bo Slovenija začela krepiti nadzor na schengenski meji. Tako bo policija zavračala migrante, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop in niso zaprosili za azil.
Slovenski policisti so že v soboto zaostrili pogoje za vstop v državo, po napovedih ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar pa bodo v prihodnjih dneh pogoje še zaostrovali "z namenom, da se zmanjša število migrantov na migracijski poti".
Z dodatnimi pogoji za vstop v državo se bo Slovenija tudi prilagajala kvotam, ki jih je napovedala Avstrija. Na vprašanje, koliko prosilcev za azil lahko sprejme Slovenija, ministrica ni odgovorila. Spomnila je le, da tudi Avstrija še preverja, ali je postavitev kvot v skladu z zakonodajo.
Med drugim bodo omejili organiziran prevoz migrantov. Zaradi tega se lahko pričakuje, da bodo migranti v prihodnje povečal pritisk na zeleno mejo, je dejala ministrica.
Zato vlada tudi predlaga začetek izvajanja 37. a člena zakona o obrambi, ki omogoča dodelitev izjemnih pooblastil vojski. DZ bo o tem predvidoma odločal že na seji v začetku prihodnjega tedna. Po napovedih ministrice bodo šli vojaki na mejo v ponedeljek, koliko jih bo, pa težko napoveduje.
Poleg tega je vlada določila seznam varnih izvornih držav, na katerega je uvrstila Albanijo, Alžirijo, Bangladeš, BiH, Črno goro, Egipt, Kosovo, Makedonijo, Maroko, Srbijo, Tunizijo in Turčijo.
Za Slovenijo je po besedah Györkös Žnidarjeve izjemno pomembno, kako se bo na to odzvala Hrvaška. "Če bo prihajalo do zapletov, bodo razmere na meji težje obvladljive," je dejala in ponovila, da je Hrvaška dolžna izvajati schengenski zakonik in ukrepe, s katerimi omogoča, da delovanje schnengenskega območja ni ogroženo.
Podobne ukrepe očitno namerava uvesti tudi Hrvaška, ki je ponoči v Srbijo vrnila 217 migrantov, ki jih je pred tem Hrvaški vrnila Slovenija. Zakaj so migrante vrnili v Srbijo, ni znano. Po navedbah Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) gre večinoma za družine z otroki iz Afganistana in Iraka, nekaj pa je tudi Sircev, poročajo tuje tiskovne agencije.
Srbski minister za delo, zaposlovanje, borčevska in socialna vprašanja Aleksandar Vulin pa je izjavil, da Srbija ne bo dovolila vračanja novih migrantov iz Hrvaške, ker je ta država prevzela odgovornost za vsakogar, ki je vstopil na njeno ozemlje.
Kot je pojasnil, lahko migranti, ki jih je Hrvaška vrnila Srbiji, zaprosijo za azil ali pa bodo vrnjeni v državo, iz katere so vstopili na srbsko ozemlje, če pa na to ne bodo pristali, jih bodo obravnavali kot nezakonite migrante.
Vulin je pozval vse države na balkanski migracijski poti, naj ne sprejemajo enostranskih ukrepov, ker ti prinašajo samo probleme in ne rešitev.
Povedal je še, da je bila sprejeta odločitev o poostritvi nadzora na srbsko-makedonski meji in da Srbija ne bo dovolila vstopa v državo ljudem, ki ne bodo mogli nadaljevati poti.
V Slovenijo je sicer včeraj do 18. ure po podatkih policije vstopilo 769 migrantov, letos skupaj že 93.408. Od teh jih je doslej 91.968 zapustilo Slovenijo in nadaljevalo pot proti Avstriji.
Ministrstvo za notranje zadeve pa je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog dopolnitev zakona o nadzoru državne meje. Ta določa, da morajo lastniki zemljišč omogočiti namestitev tehničnih sredstev, hkrati pa bi bili zaradi nemožnosti njihove uporabe upravičeni do nadomestila. Določene so tudi sankcije za tiste, ki preprečujejo namestitev ovir.