Medja zaslišan, Desusovega poslanca Hršaka pa najbolj zanima, zakaj v DZ ni več bankomata

Razlog, da banke niso dobile povrnjenih kreditov, je v tem, da so kreditojemalci dobili denar, ga porabili, potem pa ga niso bili sposobni vrniti oz. ga v manjšem številu niso želeli. "Zavedati se moramo, da je posamičen največji dejavnik bila kriza, so pa tudi drugi dejavniki," je pred člani komisije, ki želi ugotoviti, kdo je kriv za potrebo po sanaciji bank z denarjem davkoplačevalcev, dejal Medja.

Med dejavniki, ki so pripeljali do neodplačanih kreditov, je poleg krize naštel še nepravilen sistem upravljanja s tveganji, večje ali manjše kršitve internih pravil in postopkov ter v približno desetini primerov prevare. "To niso izključujoči dejavniki, v enem slabem kreditu so lahko navzoči vsi štirje," je dejal.

Če krize ne bi bilo, bi morda nekateri od teh kreditov po Medjevih besedah verjetno bili poplačani, pa čeprav je nanje vplival dejavnik kršitev internih pravil, sum kaznivih dejanj ali nepravilnega procesa.

Medja, ki je predsednik uprave NLB od septembra 2012, je povedal, da večina slabih kreditov v NLB izvira iz obdobja pred letom 2006 ter iz leta 2007, nekaj pa tudi iz leta 2008. Trenutno vodijo pregled poslovanja z 200 največjimi neplačniki, ki imajo več kot 2000 posamičnih kreditnih poslov. To po njegovi oceni predstavlja več kot polovico vseh izgub NLB.

Kjer so ugotovili sume prevar in kaznivih dejanj, so pristopili h kazenski ovadbi, odločili tudi za odškodninske tožbe, je povedal. Iz NLB so ravno v sredo sporočili, da so organom pregona v obravnavo podali 32 primerov sumov kaznivih dejanj, zoper tri osebe pa so vložili tudi odškodninske tožbe.

Medja, ki je bil v tistem času zaposlen v manjši banki v tuji lasti, je še povedal, da je v NLB kot največjem igralcu na trgu veljalo prepričanje, da ne more iti nič narobe. Spominja se, da so stranke hodile od banke do banke, kredit pa vzele pri tisti, ki je najmanj spraševala. "Morda so pisali kreditne predloge samo zato, da so bili, niso pa preverjali, ali je projekt zdrav," je dejal.

Po dveh urah zaslišanja je moral Medja zaradi službenih obveznosti sejo zapustiti, zato se bo njegovo zaslišanje nadaljevalo na eni prihodnjih sej. Je pa pred tem odgovoril Ivanu Hršaku (DeSUS), zakaj je NLB iz poslopja DZ umaknila bankomat. Bankomat ni bil dobičkonosen, je povedal in poslancem predlagal obisk 250 metrov oddaljene poslovalnice NLB. Vendar Hršak z odgovorom ni bil zadovoljen in je napovedal, da se bodo morda o postavitvi bankomata dogovorili s kakšno drugo banko.

Na vprašanja članov komisije bosta danes odgovarjala tudi predsednik uprave NKBM Aleš Hauc ter predsednik uprave Abanke Jože Lenič.