"Delo na področju zdravstvene nege bolnikov v zdravstvenih zavodih in varovancev v domovih je zahtevno. Zahteva celega človeka in številna odrekanja tako posameznika kot družine. Nočno delo dokazano škodljivo vpliva na zdravje zaposlenih, potem so tu še neugodni urniki, delo ob nedeljah in praznikih, neupoštevanje počitkov, nenadomeščanja odsotnih ter številne bolniške odsotnosti, kar vodi v izgorelost in posledično v bolezen," je za STA ocenila generalna sekretarka Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Dragica Kekec.
Zaradi privlačnejših lažjih delovišč težave na zahtevnih oddelkih v bolnišnicah
Težave s kadri so se pokazale že z vzpostavitvijo referenčnih ambulant v zdravstvenih domovih aprila 2011, ko je iz bolnišnic odšlo okrog 500 diplomiranih medicinskih sester, v zadnjem obdobju pa zaradi vzpostavitve dispečerske službe še okoli 200, je za STA pojasnil direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar.
Najbolj zato primanjkuje ravno diplomiranih medicinskih sester, čeprav je Slovenija po njihovem številu na tisoč prebivalcev v povprečju držav OECD. "Od leta 2000 se je število zaposlenih v zdravstveni negi povečalo za 45 odstotkov, do pomanjkanja pa prihaja predvsem zaradi razkoraka med naraščajočimi pričakovanji stroke in dejansko razpoložljivim kadrom," ob tem ugotavlja Pintar.
Na trgu dela pa po njegovih besedah ni dovolj kadra, s katerim bi zapolnili vse novonastale potrebe in ambicije različnih strok. "Če bomo sprejeli nove standarde in bodo zdravstveni domovi izkazali potrebo po dodatnih zaposlitvah diplomiranih medicinskih sester, bomo izpraznili najbolj zahtevne oddelke v slovenskih bolnišnicah. Takšno dogajanje pa utegne resno ogroziti naš zdravstveni sistem," je opozoril Pintar.
Različne ocene potreb po dodatnem obsegu kadra zdravstvene nege
Obseg dodatnega kadra bo v veliki meri odvisen tudi od standardov in normativov na področju zdravstvene nege, ki so trenutno še v pripravi. Na podlagi delovnega gradiva v združenju ocenjujejo, da bodo v javnih zdravstvenih zavodih potrebovali dodatnih 3543 diplomiranih medicinskih sester, 145 diplomiranih babic in 45 srednjih medicinskih sester. Za zaposlitev teh pa bi potrebovali okoli 100 milijonov evrov dodatnih sredstev.
Tudi v sindikatu zdravstva in socialnega varstva menijo, da se bo prava slika manjka kadra pokazala s sprejemom kadrovskih standardov in normativov. Po njihovih ocenah je pomanjkanje kadra že danes od 20- do 25-odstotno. Predvsem v bolnišnicah po ocenah stroke primanjkuje več kot 600 tehnikov zdravstvene nege in okoli 1500 diplomiranih medicinskih sester, na področju socialnega varstva pa primanjkuje predvsem bolničarjev negovalcev, so za STA navedli v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije.
Poleg tega je velik del zaposlenih v zdravstveni negi starejši od 50 let, med njimi je tudi 8200 medicinskih sester. "V prihodnjih letih bo tako prišlo do upokojitve najbolj številne in najbolj izkušene generacije medicinskih sester, ki je ne bo mogoče nadomestiti, saj na trgu ne bo na voljo ustreznega števila medicinskih sester," je še opozorila Kekčeva.
Na trgu dela povpraševanje večje od ponudbe
Tudi na Zavodu RS za zaposlovanje opažajo, da so poklici na področju zdravstvene nege tisti, pri katerih imajo delodajalci najpogosteje težave pri iskanju ustreznih kadrov, saj je povpraševanje večje od ponudbe, poleg tega pa gre za poklice, za katere je značilen neugoden delovni urnik, ki so velikokrat fizično zahtevni in nemalokrat slabše plačani.
Kot kažejo podatki ministrstva za javno upravo, je povprečna plača po opravljenih urah v avgustu za bolničarja negovalca namreč znašala dobrih 1250 evrov, za zdravstvenega tehnika pa slabih 1600 evrov.
"Če delodajalci na prvo objavo prostega delovnega mesta ne najdejo ustreznega kadra, praviloma prosto delovno mesto ponovno objavijo," so na zavodu za zaposlovanje navedli za STA.
Konec septembra je bilo prijavljenih 1000 brezposelnih z izobrazbo bolničarja, medicinske sestre ali babice. Od teh jih je le slaba polovica imela delovne izkušnje s tega področja, 580 pa jih je imelo za zaposlitveni cilj zaposlitev na tem področju. V obdobju od januarja do septembra so bili prijavljeni na zavodu povprečno brezposelni dobrih šest mesecev.
Septembra je bila ponudba med brezposelnimi osebami večja od povpraševanja, saj so na zavodu zabeležili 776 prostih delovnih mest na področju zdravstvene nege. Na zavodu pojasnjujejo, da prihaja do neskladij v izobrazbeni strukturi prijavljenih brezposelnih in ponudbe delovnih mest, med brezposelnimi pa so tudi taki, ki imajo določene omejitve v zaposlovanju, bodisi gre za zdravstvene ali druge razloge. Po ocenah zavoda okoli 30 odstotkov prijavljenih tako ne želi delati v tem poklicu.
Rešitev v zvišanju plač in izboljšanju delovnih pogojev, ne v zaposlovanju tujih delavcev
Ob tem je slišati tudi o možnostih iskanja kadrov v tujini. V združenju z aktivnostmi posameznih zavodov niso seznanjeni, izpostavljajo pa, da sta pri zaposlovanju tujcev glavni oviri aktivno znanje slovenskega jezika in zahtevni postopki nostrifikacije dokazil o izobrazbi.
Iskanju kadra na tujem ostro nasprotujejo v sindikalnih vrstah. "Povišanje plač, zagotovitev boljših delovnih pogojev, skrb za dobre delovne odnose so tisti osnovni temelji, ki bodo zajezili odhajanje kadra," so zapisali v sindikatu delavcev v zdravstveni negi.
STA bo v prihodnjih dneh objavila pregled stanja kadrov zdravstvene nege po nekaterih bolnišnicah.