Program preprosto ne temelji na realnih postavkah. Zadružništvo, ki ga tako izrazito izpostavlja, pomeni vrnitev v kolhozno ekonomijo. Druga zadeva, ki je dokaj nenavadna, je zagovarjanje državnega lastništva: v programu so zapisali, da želijo zagotoviti, da ne bi nobena vlada v prihodnosti mogla razprodati dragocenega državnega premoženja. S tem se namreč na stežaj odpirajo vrata gospodarstva politiki.
V tem kontekstu je tudi koncept delavskega delničarstva. Določen delež državnih podjetij bi se po še ne pojasnjenem ključu razdelil med zaposlene, najbolj sporno pa je dejstvo, da se ti deleži ne bi smeli prodajati. To je v nasprotju s pravili igre tržne demokracije. Skratka predstavljeni program je zmes kolhozne ekonomije in domačijskega menedžmenta. Gre za všečne in populistične poteze v času, ko podpora stranki močno upada.
Na papirju PS zagovarja ohranitev državnega lastništva in razpršenosti delničarstva. Kam nas bo to pripeljalo? Čedalje večjo moč bodo zaradi razdrobljenosti ponovno imeli menedžerji. In tudi to bi v Sloveniji bil pravi déjà vu na poti k ponovni tajkunizaciji. Taki načrt za državno gospodarstvo pomeni vrnitev h kardeljanskemu duhu dojemanja gospodarstva. Progam po mojem mnenju ni vreden pozornosti. Noben ekonomist, ki se spozna na sodobne trende korporativnega upravljanja, pri njem ne bi sodeloval.