Mate se je vprašal po smislu delovanja komisije, ki naj bi pripravila podlago za spremembo zakonodaje na področju ekstremizma. Komisija namreč ni ugotovila ničesar novega, saj se je z isto problematiko podrobno ukvarjala že komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Ta je vladi že lani tudi predlagala nekatere spremembe, a se ni zgodilo nič. Lani so prejeli celo analizo pristojnih ministrstev, ki so ocenila, da zakonske spremembe na tem področju niso potrebne, je pojasnil Mate.
Prav tako je komisija letos prejela dve poročili policije, ki po besedah Mateja nedvoumno kažeta, da na demonstracijah policija ni zaznala organiziranih skupin ali skupin, ki bi bile povezane z ekstremisti. Obenem je policija demantirala nekatere izjave ekspertnih prič, zaslišanih pred komisijo.
Ker je torej področje odkrivanja in zaznavanja potencialnih ekstremističnih skupin na demonstracijah v Mariboru in Ljubljani popolnoma raziskano, Mate ne vidi več razloga za sodelovanje v komisiji o ekstremističnih skupinah. Tudi sicer v tej komisiji prepoznava politično zlorabo in manipulacijo z dobronamernimi predlogi.
Za nepotrebno je komisijo ocenil tudi Matej Tonin (NSi), saj ta "ne more ugotoviti ničesar več in ničesar novega", česar ne bi ugotovila že parlamentarna nadzorna komisija. Kot je poudaril, komisija o ekstremizmih "služi samo politični manipulaciji", njen glavni namen pa je člane SDS povezati z določenimi ekstremističnimi skupinami. Tonin iz komisije izstopa, ker ne želi "več sodelovati pri teh umazanih igrah".
Delo komisije je veliko prahu dvignilo predvsem po zadnji seji, med katero so zaslišali pisatelja Toneta Partljiča, na seznamu povabljenih je bilo še več znanih Mariborčanov, ki pa jih komisija kasneje ni zaslišala. Vabilo na zaslišanje sicer temelji na anonimki, ki jo je komisija štela kot dokazno gradivo za sum, da so krivi moralne, finančne ali organizacijske podpore vstajam in posledično tudi nasilja.
Tonin je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil, da so opozicijski člani komisije na predsednico preiskovalne komisije Majo Dimitrovski 21. novembra lani naslovili pismo, v kateri so jo pozvali k sklicu nujne seje, na kateri bi razpravljali o tej anonimki. A jim je predsednica odgovorila, da takšna seja ni možna ter jim svetovala, naj vsebino predlagajo kot dokazni sklep, je dejal.
To so v opoziciji tudi storili, in sicer v želji, da bi pridobili dodatne informacije o morebitnih skupinah, ki bi bile plačane za izvedbo nasilnih akcij, in o tem, ali so se na teh protestih res pojavili tudi agenti Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Kot je zatrdil Tonin, pa niso z zaslišanji nikogar želeli obtoževati ali obsojati.
Predlagali so tudi seznam prič in navedli štiri najbolj zaželene priče, ki jim anonimka očita najbolj konkretna dejanja. Vendar predsednica komisije po besedah Tonina teh štirih na zaslišanje sploh ni povabila, na prva mesta pa je postavila tiste, ki razen tega, da so se protestov udeležili, pri njih niso imeli nobene vloge.
Da predsednica komisija štirih pomembnih prič, ki so jih predlagali v opoziciji, ni hotela zaslišati, je opozoril tudi Franc Pukšič (SLS). S svojim ravnanjem in poznejšimi nastopi v javnosti je Maja Dimitrovski po njegovi oceni zlorabila DZ in institut parlamentarne preiskave z namenom diskreditacije opozicijskih strank. "Cilj njene parlamentarne preiskave in način njenega vodenja je popolni fiasko in sprenevedanje," je dodal Pukšič. Tudi v SLS pri komisiji ne bodo več sodelovali, saj gre pri njej po besedah Pukšiča za "farso Pozitivne Slovenije".